Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica, spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!

Torej Komisija za državno ureditev je poročilo obravnavala na 6. izredni seji 14. 6. 2023 in po obravnavi seveda ocenila kot korektno in primerno pripravljeno, je pa bilo izpostavljenih kar nekaj vprašanj oziroma dilem in sicer najprej je komisija izpostavila zapletenost in zamudnost postopkov prijav premoženjskega stanja, ki ga morajo torej tudi državni svetniki, občinski svetniki itd. oddati na začetku mandata. Komisija je predlagala, da bi bilo ob posodabljanju informacijskega sistema KPK smiselno razmisliti, da se sistem vnosa podatkov v obrazce za prijavo premoženjskega stanja pripravi podobno kot je urejena dohodninska napoved, torej ob napajanju sistema iz že obstoječih javnih podatkov. Bi bilo v času mandata tudi bolj enostavno dopolnjevati podatke. Težave se tudi pojavljajo predvsem pri lastnikih, ki imajo recimo več manjših zemljišč in je potem problem z vpisovanjem vsega tega. Če bi pa to torej se lahko zajemali iz neke osnovne baze podatkov oz. vpogledovalo, bi bilo bistveno poenostavljeno.

Komisija je torej poudarila, da se zavezanci v večini primerov zavedajo svojih nalog odgovornosti za poročanje podatkov, naletijo pa pri tem seveda na težave. Prav tako je bil izpostavljen Zakon o zaščiti prijaviteljev, to je predvsem, so izpostavili predstavniki lokalnih skupnosti, ki zavezancem, torej tudi lokalnim skupnostim nalaga, da določijo zaupnika za prijave. Predvsem v manjših občinah je to povzročilo kar nekaj negotovosti, predvsem so bile težave pri iskanju zaupnikov, ki bi te prijave sprejemali. Namreč zaposleni se s težavo torej sprejemajo to funkcijo ki ni plačana pomeni pa dodatno delovno obveznost pri čemer se ni enostavno v svojem kolektivu postaviti v vlogo nekoga ki bo sprejemal prijave in pa o njih seveda presojal. Torej na komisiji je potem bilo seveda izraženo upanje, da bodo zaupniki, čeprav gre, če ne gre, čeprav ne gre za strokovnjake, seveda da delo opravljajo korektno in pa zavzeto, da pa bi bilo to smiselno v smislu kakšnih drugih rešitvah. Prav tako je tekla beseda o tem, koga opredeliti kot lobista in ali je to že tudi stik na primer župana s predstavnikom lokalnega gasilskega društva in je torej potrebna prijava lobističnega stika na KPK. Tu je predstavnik poudaril, da ne gre za lobiranje, če prihaja do, če prihaja do odnosa med javno-javnim. Prav tako je bilo opozorjeno, da je nujno razlikovanje med profesionalnimi in neprofesionalnimi funkcionarji, kot so na primer državni svetniki, saj ob opravljanju profesionalnega dela dodatna neprofesionalna funkcija običajno povezana z vsebino profesionalnega dela. Če na primer delaš v zavodu, ki se ukvarja s šolskimi obšolskimi dejavnostmi, si v državni svet izvoljen kot predstavnik vzgoje in izobraževanja, pri tem pa ostajaš v stiku s svojo bazo in jim kot državni svetnik pomagaš s stiki na ministrstvih in drugih javnih službah in to torej naj ne bi bilo razumljeno kot lobiranje. Prav tako je komisija preverila, kako se v praksi uresničuje statut omejitve poslovanja, ki je na začetku uveljavljanja povzročil kar nekaj težav kot so bila na primer določena dela storitve, ne vem, čiščenje jarkov, košnja trave itd. v lokalnem okolju, lastnik te mehanizacije pa je bil recimo hkrati občinski svetnik. No, tukaj je predstavnik KPK povedal, da se takšni primeri torej še vedno dogajajo, da pa gre v večini primerov največkrat za neznanje pri poznavanju instituta omejitve poslovanja in, tako kot je že bilo s strani predsednika tudi omejeno, omenjeno, zaradi tega je KPK naredila korak naprej in na novo izvoljene funkcionarje obvestila o njihovih obveznostih po izvolitvi, sedaj pa razmišljajo tudi, da bi to obvestilo poslali, še preden je nekdo izvoljen oziroma še preden torej kandidira in ima čas, torej čas, da se še pravočasno recimo odpove kandidaturi, če bi ugotovil, da recimo kandidaturo oziroma izvolitev ima zanj, za njegovo recimo gospodarsko družbo oziroma za njegove bližnje lahko neprijetne posledice.

Toliko. Hvala.