Pozdravljeni!

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni poslanke, poslanci, predsednik komisije, vsi ostali vabljeni!

Pred nami je, tako kot že prejšnja leta, Poročilo o delu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2022 in ocena stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov. Na Ministrstvu za pravosodje jo vsako leto z zanimanjem preučimo, preštudiramo, ker smo pristojni za normativni okvir, torej Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zavedamo se, da ima komisija pomembno mesto v boju proti korupciji, in da pomembno prispeva tako k zavedanju javnega sektorja o pomenu krepitve integritete kot k zavedanju javnosti o pomenu preprečevanja in obsodbe korupcije, s katero vsi skupaj izgubljamo kot družba. Po preučitvi gradiva se tudi mi pridružujemo pozivu komisije, da se njihove ugotovitve v posameznih zadevah upoštevajo in da se naj pristojni organi ustrezno odzivajo na pobude in njihova priporočila. Le tako se bodo prizadevanja komisije in njihovi učinki poznali v javnosti in to bo seveda vplivalo, kot je predsednik opozoril, na zaznavo indeksa korupcije Transparency International.

Komisija kot neodvisni državni organ ima svoje poslanstvo, opravlja ga pa predvsem s postavljanjem standardov glede pojavov korupcije in krepitve integritete. Za sankcioniranje posameznih kršiteljev pa so zlasti pristojni drugi organi, torej, ki odgovornost kršitelja ugotavljajo v predpisanih postopkih z ustreznimi procesnimi jamstvi. V prvi vrsti policija, tožilstvo in potem seveda sodstvo kot samostojna veja oblasti preuči dokaze, obtožnice, obtožne predloge, ki jih predložijo organi, ki so odgovorni za pregon. Na Ministrstvu za pravosodje smo v letih 2022 in 2023 tesno sodelovali s komisijo pri pripravi Zakona o zaščiti prijaviteljev. Zaščita prijaviteljev znotraj delovnega okolja naj bi spodbudila k odpravi kršitev že v sami organizaciji, zato je potrebno oblikovati poslovno kulturo skladnosti poslovanja s predpisi, ki jo podpira tudi vodstvo organizacij v javnem in zasebnem sektorju. Komisija ima pri tem pomembno vlogo, saj je podporni kamen za vzpostavitev sistema in usposabljanja zaupnikov, pomoč pa lahko nudi tudi prijaviteljem, ki so bili deležni povračilnih ukrepov zaradi tega, ker so povedali, kaj se v njihovi organizaciji dogaja. V ta namen so bila v okviru finančnih posledic zakona predvidena tudi dodatna sredstva in zaposlitve na komisiji. Na ministrstvu verjamemo in tudi Vlada to verjame, da je bil s tem storjen velik korak naprej v naši družbi.

Z veseljem ugotavljamo tudi, da letno poročilo poleg suhih statističnih podatkov vsebuje tudi primere ugotovljenih kršitev, zlasti na področju kršitve integritete, saj s tem omogoča vzpostavljanje standardov na tem področju. Tudi v oceni stanja pozdravljamo opis ugotovljenih primerov kršitve integritete, kar lahko predstavlja pomembno usmeritev pričakovane integritete javnih uslužbencev.

Iz letnega poročila komisije v letu 2022 pa izhaja, da ni izdala nobenega načelnega mnenja v primeru korupcije, niti ni predstavljen noben primer ravnanja, ki bi ustrezal definiciji korupcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsebinska napolnitev statističnih podatkov o obravnavi prijav korupcije in sicer senat je obravnaval 25 zadev od preko 350 prijavljenih, bi, po našem mnenju, vsebinsko še obogatila poročilo. Komisija v oceni stanja izpostavlja nekatera področja, kjer so podana izrazita korupcijska tveganja. Menimo, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti tveganjem na področju zdravstva in upamo, da bodo izpostavljena tveganja ustrezno naslovljena komisija v letnem poročilu in oceni stanja izpostavlja tudi nekatere nedorečenosti pri uporabljanju nekaterih institutov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije v praksi, ampak ima pa pomembno vlogo pri razlagi zakonskih določil, ko odloča o posameznih primerih ali ko sprejema sistemska pojasnila. Z usposabljanjem zavezancev in promocijo namenov posameznih institutov pa lahko komisija pomembno prispeva k ustreznemu spoštovanju predpisov, na primer na področju lobiranja, nasprotja interesov in nezdružljivosti funkcij. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil nazadnje spremenjen novembra 2020. Na Ministrstvu za pravosodje bomo predloge komisije za spremembo zakonodaje ustrezno preučili skupaj z oceno učinkov posameznih institutov v praksi, saj nekatere zakonske spremembe potrebujejo čas za njihovo implementacijo. Pozdravljamo proaktivnost komisije na področju informatizacije prijav premoženjskega stanja funkcionarjev in podpiramo čimprejšnje rešitve, ki bodo olajšale tako poročanje zavezancem in nenazadnje omogočale tudi ustrezne analize morebitnih vsebinskih neskladij v premoženjskem stanju. Zaključno bi želela izpostaviti še pripravo prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom komisije, v procesu pa skupaj z drugimi deležniki seveda sodeluje tudi Ministrstvo za pravosodje. Verjamemo, da bo tudi priprava resolucije, ki jo sprejme Državni zbor, tako kot obravnava letnega poročila komisije, ponovna priložnost, da se vsi skupaj kot družba zavežemo h krepitvi integritete javnega sektorja in k obsodbi korupcije. Seveda pa se moramo ob tem zavedati, da koruptivna dejanja niso samo kazniva dejanja, kot je že ponarodeli izrek, vsaka svinjarija ni kaznivo dejanje. Vsi skupaj se moramo zavedati etike, tako javni uslužbenci kot funkcionarji. Upamo, da bo prenovljeni dokument resolucije naslavljal izzive, ki jih imamo kot družba in začrtal tudi potrebne ukrepe za preprečevanje korupcije v prihodnje. Komisiji pa želim neodvisno držo in pogum pri nastavljanju ogledala o etiki in integriteti v naši družbi še naprej.

Hvala.