Hvala lepa.

Spoštovane, spoštovani!

V nekaj minutah bom poskušal podati tudi splošno oceno, ki je vezana seveda na letno poročilo in pa oceno stanja. Se nanaša na našo, se pravi, zaznavo tega področja v Republiki Sloveniji in kaj predlagamo za naprej.

Zdaj, naše temeljno poslanstvo, kot vsi veste, je seveda preprečevanje korupcije in s tem krepitev pravne države s pomočjo krepitve integritete, transparentnosti, odgovornosti in vseh institutov, za katere smo pristojni in vse to predstavlja tako imenovani imunski sistem pravne države na področju preprečevanja korupcije, kar še posebej velja za integriteto, odgovornost in transparentnost in še posebej v današnjih časih. Nadaljujemo kot komisija zdaj že nekaj letno utrjevanje vloge kot preventivnega organa, ki je seveda v svojem poslanstvu že od začetka takšen, naslednje leto bo dvajset let obstoja komisije v slovenski družbi po par letnem delu urada, takratnega urada Vlade Republike Slovenije za to področje. Mi si želimo, da ne bi bili sami pri tem, torej, da je medsebojno sodelovanje tisti ključ, kjer bomo lahko skupaj učinkovitejši in to tudi počnemo. Kot lahko sami spremljate, tudi na današnji dan smo pozvali vse, ki karkoli lahko na tem področju storijo, z lastnim delovanjem seveda, da k temu pripomorejo.

Zdaj splošna ocena je, da instituti, za katere smo pristojni, žal še vedno prepogosto veljajo kot nadstandard v praksi. V tem se razlikujemo od najrazvitejših, ko med teorijo in prakso, torej med zakonskimi določbami in pa izvajanj v praksi / nerazumljivo/ prevelik razkorak. Ko se od nas pričakuje, da smo moralni razsodniki v zadevah, za katere nismo zakonsko pristojni, takrat žal povemo, da lahko to počnemo le v sklopu svojih institutov. In s tem želimo profesionalizirati tudi našo vlogo in nekako v zdaj v vseh teh parih letih je bilo že precej ugotovljenih pravnomočnih kršitev s področja tako krepitve…, kršitev integritete, tematski nadzori na področju nabav, letošnja tudi, če omenim, analiza v zdravstvu in podanih precej priporočil subjektom javnega sektorja, več kot 130 odstopov tožilstvu, policiji, itd. lahko pa si štejemo kot dober korak naprej lanskoletno novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu, kjer je vključena določba, da v kolikor si pravnomočno kršil integriteto in je komisija to ugotovila oz. na koncu, upravno sodišče je to potrdilo. Če gre za upravni spor, ne moreš biti več član uprave oz. Nadzornega sveta SDH oz. povezanih družb. V praksi še ni bila preizkušena ta določba.

Kar je tudi pomembno je, da smo že precej napredovali pri tem skupnem projektu, projektu z Zavodom za šolstvo, imenovanim integriteta skupni cilj generacij, kajti sam Zavod za šolstvo ima že načrt, da bi v naslednjih letih, tam nekako do leta 2025, že to integriral v sistem in potem do leta 2030 bi že 75 % po njihovi oceni, tako vrtcev kot šol izvajalo to vsebino skozi reden učni proces, da ne bi bilo več teh pilotnih procesov. To je zelo dober dolgoročni projekt, ki pa seveda ne odzvanja še danes v praksi in pa seveda vsa ta informatizacija, digitalizacija, ki se jo gremo in posledično tudi potem izboljšujemo letno poročilo, ko nam je na voljo več statistike, pripomorejo tudi k temu, da so podatki bolj uporabni.

Zdaj, nekaj podrobnih številk za leto 2022, kot si jih lahko sami najdete tudi v samem poročilu so, da teh 695 prijav, oz. potem dodatnih še več kot tisoč dodatnih pisanj seveda tvori veliko številko. Če, če je tukaj na koncu potem dejansko nekaj, nekaj od tega. Zdaj, mi na samo statistiko gledamo drugače, gor ali mislim večanje števila prijav ne pomeni tudi boljšega stanja, ker gledamo bolj kvaliteto prijav kot pa kvantiteto. Ravno tako je zavedeni prekrški in že omenjenimi odstopi oz. tožilstvu, policiji in pa drugim pristojnim organom.

Kar je tudi pomembno izpostaviti je, da smo do zdaj že skoraj vse institute nekako posodobili, tudi z vidika sistemskih pojasnil, a z določeno, seveda, strogost vpeljali posebej pri nezdružljivosti funkcije, ker od leta 2010 je ta zakon seveda že v veljavi, pa smo potem po volitvah ugotovili z našimi nazori, da je še precejšen razkorak tudi tukaj pri tem, kako je potrebno ravnati, ko prevzameš funkcijo, obveščati komisijo o takih in drugačnih obveznostih, pa temu v precejšnjem deležu seveda ni bilo tako. Želimo si pa napredka tako na področju premoženjskega stanja kot nasprotja interesov, kot nezdružljivosti funkcij lobiranja, ne nazadnje prijav premoženjskega stanja, kot sem že omenil. In na tem, na tem delamo v sodelovanju tudi z Ministrstvom za pravosodje in pa si želimo, da bi tudi z morebitno novelacijo ZIntPK-ja se tudi te anomalije odpravile.

Menimo namreč, da je pravi pokazatelj učinkovitosti in uspešnosti našega dela je naša prisotnost v družbi. S tem, ko smo prisotni v vseh možnih sferah in pa tudi, ko krepitev integritete izvajamo v sodelovanju z različnimi, različnimi deležniki, s tem potem lahko tudi posledično zmanjšujemo tako korupcijska tveganja kot nasprotja interesov in pa povečujemo ali pa krepimo transparentnost delovanja javnega sektorja.

Posebej poudarjamo že omenjeno, pa je vredno vsako leto sproti, da je dokazano nasprotje interesov največkrat zgolj samo še korak do korupcije, ki pomeni kaznivo dejanje, da kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu, razen izjemoma, ko je takrat upravičeno, da moramo biti pri omejitvah poslovanja še posebej pozorni na vsakršne obvode, ker zakon dopušča obvode veljavne zakonodaje, saj se na ta način namreč krepita tako klientelizem kot nepotizem in pa krni zaupanje v opravljanje nalog v javnem interesu. Vse to nas dela potem neučinkovite, ko ne moremo v bistvu zadevo preprečiti, ko bi bil čas, da se to prepreči. Ravno tako je zelo pomembno, da se v postopkih izbora in imenovanj vodilnih in vodstvenih oseb v vseh subjektih javnega sektorja, poleg kompetenc, seveda upoštevajo tudi standardi integritete, odgovornosti in pa transparentnosti.

Pomembni projekti kot že rečeno ta dolgoročni projekt Integriteta skupni cilj generacij. Letos bo tudi predstavljen kot stranski dogodek na zasedanju v Atlanti, Združenih narodov, tega, v bistvu, posebnega oddelka Združenih narodov za boj proti korupciji v Atlanti, kjer bomo skupaj z Zavodom za šolstvo na povabilo seveda Združenih narodov to predstavili. Organiziramo javne dogodke s ciljem ozaveščanja in povezovanja. Tudi zdaj v začetku oktobra je mednarodna konferenca, kjer v bistvu gostimo različne priznane mednarodne strokovnjake na to temo in pa vodimo dolgoročni projekt, oz. že dolgoročni projekt, pa upamo, da bo letos tudi izpeljan. Prenove resolucije, resolucija je iz leta 2004, je že potrebna v bistvu prenove. V tej fazi teh 14 dni še poteka zadnje usklajevanje z delovnimi skupinami, ki so pri tem sodelovale, na kar do konca meseca gradivo po vsej verjetnosti že uspemo predati Ministrstvu za pravosodje, na kar je potem na potezi Vlada in pa v kolikor bo to že zrelo, tudi seveda potem Državni zbor. Namreč, na podlagi vseh ugotovitev je potrebno dodati, ne samo vsa dognanja iz ocen tveganj, ki jih vsako leto zapišemo, tudi posebej je potrebno pogledati, ali je sodelovanje med pristojnimi organi dobro, kako je z vlogo vseh deležnikov v naši družbi in pa, da pravzaprav poudarimo tisto dobro, kar naša družba potrebuje in to je krepitev integritete in transparentnosti in seveda s tem boj proti korupciji, preprečevanje korupcije in na drugi strani tudi učinkovitost tako od nas, ki preprečujemo, dajemo potem prijave naprej do policije, tožilstva in sodstva. Kajti percepcija na eni strani, da je veliko korupcije in pa statistika na drugi strani, koliko malo je pravnomočnih na eni in drugi strani, naši ali pa sodni, kaže na velik razkorak.

Rad bi še izpostavil tudi letošnji Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je v fazi implementacije, prezgodaj reči še za kakršnokoli oceno, kako poteka. Zdaj se več ali manj se zadeve po podjetjih in pa seveda tam, kjer še je potrebno, do konca leta implementirajo. Smo pa tudi lansko leto pričeli in letošnje leto uspešno izpeljali javno naročilo za prenovo informacijskega sistema, tako korupcija naše informacijske baze, kot pa Erarja, katerega vsi poznate in v vrednosti več kot 300 tisoč evrov in pričakujemo, da bo drugo leto to že zaživelo v novi podobi. Je problem zgolj samo v denarnih sredstvih, Ampak ni zdaj to vezano na obvladovanje posledic ujme. Gre za obdobje do poletja, ko nam sredstva niso bila tista, ki so bila obljubljena, potem zagotovljena in s tem smo stalno v manjku, tudi potem na koncu leta se bo to lahko pokazalo pri plačah. Kadrovsko je v redu, razen da nismo dobili vseh sredstev, ki so bila obljubljena. Toliko kot zaključek, še enkrat, po naši oceni smo v parih letih zdaj na področju profesionalizacije komisije naredili prave korake, učinkovitost pa ni zadostna in nismo zadovoljni z njo, ampak učinkovitost je vezana predvsem na to, da ko mi, recimo da uspešno izvedemo postopke, pa so ugotovitve na koncu pravnomočne, pa se ne zgodi nič na področju prevzemanja odgovornosti na podlagi pravnomočnih ugotovitev in drugo, ko podamo priporočila, pa na drugi strani ni odziva. Lahko rečem, da zdaj v letošnjem letu so že določeni znanilci sprememb, da vsaj dobimo odzivno poročilo na naša priporočila, ampak to bi morali urediti, da bi bilo obvezno, obvezni odziv na naša priporočila, in ko se ne strinjaš z njimi, je treba to pojasniti.

Torej, začel sem s sodelovanjem, zaključujem s sodelovanjem. Pomembno je, da vsi, ki smo pristojni, mi v prvi vrsti smo mi tisti, ki potem tudi oblikujemo strategije in pa predlagamo razne aktivnosti, ampak sami izolirani ali pa v bistvu kot neodvisni in samostojni brez sodelovanja z drugimi ne moremo v bistvu storiti bistvenih korakov naprej, in če želimo bomo morali tudi tukaj pri resoluciji upoštevati ta moment. Dejstvo je, da družbenopolitični konsenz tudi pri resoluciji bo nujen in brez tega ne bo šlo in vsak izmed nas do tiste mere samokritičnosti, se pravi, začenši z nami, bo moral v bistvu pogledati ali lahko karkoli spremeni na bolje, kajti Slovenija na lestvici, na mednarodnih lestvicah seveda ne uživa najvišjega ugleda. Lahko se nam celo zgodi, da če ne bo premikov na bolje, da bomo na tistem znanem indeksu ne percepcije ki ga vsako leto konec januarja objavi Transparency drugo leto celo padli. Pa ne nazadujemo, zato ker bi v bistvu situacija pri nas bila toliko slabša, ampak zato, ker nas drugi prehitevajo in posledično Slovenija se pomika navzdol. Toliko na kratko, potem pa odgovorim na vsa vprašanja.