Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. K predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, zato odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v uniji za odkrivanje kibernetsko varnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Če ne, potem kar preidemo na glasovanje.

Glasujmo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 13, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Hvala lepa.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča. V skladu s pravilnikom moramo določiti način poročanja in predlagam, da odbor poroča pisno. Če ja, potem s tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za prisotnost.

In prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO TEMATIKE PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI VLADE GLEDE UREJANJA POLOŽAJA ROMSKE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Gradivo za sejo je bilo dne 14. 7. 2023 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, prav tako pa ste prejeli tudi mnenje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. Zaradi večjega števila vabljenih vas obveščam, da so vabljene osebe na sejo razvidne iz sklica in dodatnih vabil, tako da ne bom prebrala vseh vabljenih. Bom pa kot predlagateljica obravnave današnje teme v uvodni obrazložitvi predstavila razloge za sklic današnje seje.

Pripadniki romske skupnosti v večjem številu in bolj strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V večini teh občin na teh območjih kjer živijo pripadniki romske skupnosti, Romi prebivajo že zgodovinsko in jih obravnavamo kot avtohtono prebivalstvo. Zakon o lokalni samoupravi našteva kar 20 občin, kjer Romi prebivajo že stoletja. Slovenska Ustava določa, da se položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živijo v Sloveniji, določajo z zakonom. Ustava v primerjavi z ustavno ureditvijo položaja in posebnih pravic italijanske in madžarske narodnostne skupnosti ne določa kolektivnih in individualnih pravic, ki naj bi pripadale romski skupnosti in njenim pripadnikom, temveč njihovo urejanje v celoti prepušča zakonu. Ustavna določba se uresničuje z Zakonom o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je temeljni zakon. Namen zakonodajalca iz leta 2007, ko je bil sprejet Zakon o romski skupnosti, je bil, da se romski skupnosti kot manjšinski skupnosti v Sloveniji podelijo posebne pravice, ki jim bodo omogočale ohranjanje in razvijanje kulture, jezika in etničnih posebnosti ter sodelovanje tako na lokalni kot na državni ravni. Ena temeljnih pravic romske skupnosti je pravica do politične participacije. Na lokalni ravni. Romi v občinah, kjer prebivajo avtohtono, v občinski svet volijo svojega predstavnika, t. i. romskega svetnika. V vsaki od teh občin mora biti v občinskem svetu ustanovljeno tudi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti in član tega delovnega telesa je tudi romski svetnik. Interese romske skupnosti na državni ravni zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije kot krovna organizacija romske skupnosti. Svet lahko daje Državnemu zboru, Državnemu svetu, Vladi in drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja o zadevah iz svojih pristojnosti. Ti organi pa morajo pridobiti predhodno mnenje sveta kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte ki se nanašajo na položaj romske skupnosti. Ob upoštevanju posebnega položaja romske skupnosti v Sloveniji, zlasti pa tudi ob slabšem socialno ekonomskem položaju njenih pripadnikov se za področje izobraževanja, zaposlovanja, socialnega varstva in socialnega vključevanja, zdravja, bivanjskih razmer, vključevanja v kulturno življenje in izboljšanja varnosti v tistih naseljih in njihovi okolici, kjer večinsko živijo Romi in so razmere slabe, boja proti anticiganizmu in diskriminaciji ter z namenom krepitve izvajanja ukrepov v okoljih, kjer Romi živijo sprejmejo posebni ukrepi. Ukrepe v obliki celovitega dokumenta sprejme Vlada, predlagajo pa jih pristojna ministrstva in vladne službe, vsak na za svoje delovno področje. Obveznost sprejetja vladnega programa ukrepov je določena tudi v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji iz leta 2007. Vlada je na svoji 108. seji 23. decembra 2021 sprejela tudi nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje od med letom 2021 in 2030. Izvajanje uresničevanja Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji ter veljavnega vladnega državnega programa ukrepov za Rome se spremljata preko letnih poročil, ki jih Vlada Republike Slovenije v obravnavo pošlje Državnemu zboru. Pri Vladi deluje tudi stalno delovno telo, to je delovna skupina za obravnavo romske problematike, ta je ustanovljena na podlagi zakona. Njene naloge pa so predvsem spremljanje uresničevanja vladnega programa ukrepov ter ustavnih in zakonskih obveznosti glede položaja romske skupnosti v Sloveniji kot tudi oblikovanje pobud in predlogov. Delovna skupina je namenjena tudi izmenjavi mnenj med stališč med predstavniki romske skupnosti, v katerih Romi živijo ter med predstavniki romske skupnosti in državnimi organi ter obravnave vseh aktualnih vprašanj glede položaja romske skupnosti v Sloveniji. Uresničevanje ustavnih in zakonskih določil, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti, krovno spremlja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, na posameznih konkretnih področjih pa pristojni državni organi, ministrstva oziroma organi samoupravnih lokalnih skupnosti, kar so občine.

Glede na poročanja in aktivnosti lokalnih skupnosti, Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in vladnega Urada za narodnosti obstaja romsko prebivalstvo kljub dolgoletnim prizadevanjem na področju urejanja romske problematike socialno, ekonomsko ena najranljivejših skupin v Sloveniji. Nekatera romska naselja predstavljajo povsem getoizirana območja, v katere predstavniki institucij, ki se s problematiko Romov ukvarjajo, ne prihajajo prav pogosto. Romi in ne Romi, ki živijo skupaj, se soočajo z velikimi izzivi in vloga Romov skupnosti je daleč od vloge, ki pomeni spodbudo predvsem mladim pripadnikom romske skupnosti za vztrajanje na primer v izobraževalnem sistemu, saj svoje prihodnosti očitno zunaj romskih naselij ne prepoznavajo v dovolj veliki meri. Tudi v javnosti se poročanje o sobivanju med Romi in večinskim prebivalstvom večinoma omejuje na ekscesne primere, čeprav imamo v Sloveniji tudi zgledno urejena področja, predvsem v Prekmurju. V želji, da vzpodbudimo razpravo, izpostavimo dobre primere in predvsem spodbudimo Vlado k urejanju uvajanja ukrepov, ki bodo izboljšali sobivanje, izboljšali bivanjske pogoje Romov, spodbujali vključevanje integracije Romov v širšo skupnost, smo koalicijske stranke sklicale z današnjo sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pred nekaj dnevi smo v Državni zbor tudi dobili poročilo Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga bomo obravnavali na eni od prihodnjih sej našega odbora. Tema današnje seje pa je predvsem usmerjena v prihodnost. Namreč predstavitev aktivnosti Vlade o ukrepih za izboljšanje položaja romske skupnosti in njihove integracije v želji, da bo sobivanje v okoljih, kjer se nahajajo romska naselja kar najboljše mogoče. Na podlagi navedenega tudi pričakujemo, da predstavniki Vlade Republike Slovenije na seji predstavijo ukrepe, ki jih izvajajo in pripravljajo v zvezi z navedeno tematiko, ostali povabljeni pa predstavijo predvsem pogled na predlagano s strani njihove vključenosti v to tematiko.

Besedo sedaj, kar predajam. Izvolite, proceduralno.