Najlepša hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni.

Dovolite da v nekaj minutah predstavim pravzaprav vsebino tega akta, pa tudi stališče Republike Slovenije.

Kot je bilo že rečeno, akt o kibernetski solidarnosti, kot je okrajšava za samo, bi rekel, za samo materijo je nastal na osnovi dosedanjih izkušenj pri predvsem uveljavljanju niz 1 direktive, tako na ravni posameznih držav članic kot tudi na ravni Evropske unije. In tukaj seveda smo pravzaprav z vidika operativnih zmogljivosti v Evropski uniji in v državah članicah, kar zadeva seveda samo obravnavo kibernetskih incidentov, prišli do točke, ko moramo zlasti na področju sodelovanja med posameznimi javnimi in zasebnimi institucijami ter tudi med državami članicami narediti korak dalje. Namreč dejstvo je, da se število incidentov, zaznanih incidentov v državah članicah, vključno s Slovenijo, skorajda eksponencialno povečuje, poleg tega se tudi povečuje njihova kompleksnost in pa čas trajanja samega razreševanja teh incidentov, pri čemer naj povem, da je velika, velika večina incidentov med ali pa transnacionalne narave. Se pravi, da se dejansko nanaša na več držav članic hkrati. Zato seveda je tudi Evropska komisija izhajala iz tega dejstva in je predlagala 18. aprila ta akt o kibernetski solidarnosti, da bi izboljšala pripravljenost, odkrivanje in pa odzivanje na kibernetske incidente in pa da bi seveda tudi na nek višji nivo spravila pravzaprav našo zmogljivost odzivanja na velike kibernetske incidente, ko je potrebno tudi vključiti pravzaprav vse zmogljivosti, javne in zasebne, in na nek način na ta, bi rekel, solidarnostni princip res mobilizirati vse dostopne tehnične in pa kadrovske resurse.

Zdaj seveda akt kot tak je pomemben tudi s tega zornega kota, ker bo Evropska pravzaprav komisija in unija za to namenila dodatna sredstva, zlasti iz t. i. programa digitalna Evropa, pri čemer seveda se bo v nadaljnjem procesu okrepilo interoperabilnost orodij za zaznavanje incidentov in pa za izmenjavo podatkov o incidentih med državami članicami in znotraj držav članic. S tega zornega kota Slovenija kot majhna država zelo podpira tovrstno, tovrstni akt, zlasti zato, ker bomo pravzaprav po eni strani lažje odpravljali ranljivosti z izmenjavo podatkov in preprečevali posledice kibernetskih incidentov, po drugi strani bomo pa tudi lahko, seveda v primeru, da bo prišlo do incidentov, ki bodo hkrati se dogajali na več različnih točkah in infrastrukturah, pravzaprav lahko tudi uporabili t. i. kibernetsko rezervo na nacionalni ali pa na EU ravni. Seveda so dobrodošla tudi dodatna sredstva, ki bodo omogočila zlasti nakup orodij za, bi rekel sam "situation averness" oziroma kot temu rečemo, vpogled v samo stanje stvari v infrastrukturi in pa za odzivanje v realnem času.

Pri tem tudi seveda opozarjamo, da ne smemo pravzaprav v tem kontekstu se torej organizirati na način podvajanja že obstoječih mehanizmov, namreč, Evropska unija in mi, kot članica Evropske unije, smo že do sedaj razvili tako nacionalni CERT, ki je član mreže "cesirtov"(?) kot tudi seveda pristojni nacionalni organ URSIL, ki je član Cyclon mreže za velike kibernetske incidente in ta mreža varnostno operativnih centrov kot ogrodje novega kibernetskega ščita na noben način ne sme prispevati k podvajanju teh zmogljivosti, ker vsaj to z našega stališča pomeni pravzaprav razdrobitev naših resursov. Po drugi strani tudi opozarjamo na to, da je lahko in tudi v našem primeru je kibernetska varnost tudi del nacionalne varnosti, ki pa je pravzaprav stvar držav članic in ta del seveda bo vedno, pravzaprav bodo za to pristojne države članice in se bo bistveno manj delilo informacije o teh incidentih z ostalimi članicami kot pa seveda za incidente, ki se dogajajo izven, bi rekel, "cora" oz. jedra nacionalno varnostnih sistemov.

Tako, da, to smo tudi zapisali v stališče, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela. Vsekakor bomo kot država v bilateralnih, multilateralnih, bi rekel, pogovorih se prizadevali za to, da se ta akt čim prej sprejme. Seveda pa, kot rečeno, da bo zlasti tehnično in organizacijsko prispeval k novemu, k novi dimenziji kibernetske varnosti ne pa podvajanju, ne pa k podvajanju pravzaprav zmogljivosti, ki so že sedaj res, bi rekel, kritične z vidika tako tehničnih kot človeških resursov.

Hvala lepa za pozornost in seveda v kolikor so vprašanja, bom z veseljem na razpolago.