Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lep pozdrav tudi ostalim prisotnim.

Pred vami je osnutek enostavne uredbe o prisilnem licenciranju. Tu gre za sistem, ki ga v večini evropskih držav že imamo na nacionalni ravni uvedenega, tudi v Sloveniji, preko Zakona o industrijski lastnini, čeprav še v praksi nikoli ni bil izveden. To moram povedati. Prisilna licenca se uporablja v primeru krize. V Sloveniji sicer bi se lahko uporabila tudi v primeru monopola za patente, patentne prijave, znamke, pa tudi certifikate, ki veljajo. V času covid krize se v Evropski uniji pokazalo, da obstaja potencial, da v nekem trenutku prične primanjkovati kakšnega materiala, zdravil, preventive, česarkoli, in da se takrat ne more Evropa zanašati samo na dobro voljo proizvajalcev, ampak da v resnici mora sam poskrbeti, da se proizvodnja tega prične v nekem širšem razmaku in to ravno ureja osnutek uredbe. Namreč v nekem trenutku, če vidi, da je pomanjkanje, da je čas izjemnih razmer, ki je seveda omejen, lahko se delno lastnika patenta, patentne prijave, znamke ali certifikata delno razlastnini, to pomeni, da se mu pod zelo transparentni pogoji pravica prenosa licence podeli tudi komu drugemu, ki je sposoben to konkretno stvar proizvajati, seveda za omejen čas krize, in kar je pomembno, za teritorij Evropske unije in za pošteno plačilo. Slovenija podpira ta pristop. Nazadnje ga imamo tudi mi v lastni zakonodaji uvedenega, v stališču torej izražamo podporo in seveda opozarjamo na sorazmernost. Tukaj gre zaradi posebnih razmer za poseg v lastnino in zato mora biti to utemeljeno, mora biti transparentno, časovno in krajevno omejeno.

Hvala.