Hvala lepa.

Na današnji seji Odbora za finance sta v obravnavi še preostala dva zakonodajna predloga iz celotnega zakonodajnega paketa, ki se nanaša na upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge.

Stališče k predlogu direktive glede sistema jamstva za vloge je namreč Odbor za finance sprejel 1. septembra, danes sta v obravnavi še preostala dva akta, torej predlog direktive in predlog uredbe, ki se pa nanašata na ukrepe za zgodnje posredovanje, pogoje za reševanje in financiranje reševanja bank. Vsi trije predlogi so tesno povezani in sledijo skupnim ciljem bančne unije, ki so jih države članice EU podprle z izjavo Evroskupine junija 2022; to so ohraniti finančno stabilnost, zagotoviti tržno disciplino in izvajanje kritičnih funkcij za družbo, zaščititi delovanje enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev po vsej EU, čim bolj omejiti uporabo davkoplačevalskega denarja in zaščititi vlagatelje in zagotoviti zaupanje potrošnikov.

Zdaj, zakaj so nadaljnje spremembe sploh potrebne? Kljub temu, da se je okvir za upravljanje bančnih kriz in jamstvo za vloge v zadnjem desetletju bistveno izboljšal, se je v zvezi s pravno ureditvijo reševanja bank pokazalo nekaj slabosti in možnosti izboljšav, še posebej pri srednje velikih in manjših bankah.

Vlada Republike Slovenije oba predloga, ki se obravnavata danes, v splošnem podpira, hkrati, pa si bo v procesu sprejemanja teh dveh predlogov prizadevala, da se v največji možni meri odpravijo zadržki do nekaterih predlaganih sprememb, ki pa so pomembni za Slovenijo. Slovenija je tako imenovana host država, torej država gostiteljica, ki ima veliko število bank, kjer ima matična banka sedež v drugi državi članici EU. Gre za stališče v smeri, kot jih zagovarjajo tudi nekatere druge države članice, med njimi najbolj izstopa Luksemburg, Nemčija, so pa zraven tudi Slovaška, Irska, Hrvaška, Estonija, Nizozemska, Finska, kot primer.

Za Slovenijo sta zakonodajna predloga pomembna, saj kot bistveno novost predvidevata širitev reševanja na vse banke, torej, kot sem prej omenila, tudi na majhne in srednje velike, kar pa je značilnost prav slovenskega bančnega sistema. To je še posebej pomembno, saj so lahko stroški reševanja nižji od stroškov likvidacije in uporabe sklada jamstva za vloge, kar torej pomeni, da je reševanje banke učinkovitejše kot likvidacija. S tem se bo torej zmanjševala verjetnost, da bi prišlo do aktiviranja sklada za jamstvo vlog ali v zadnji fazi celo do uporabe sredstev s strani proračuna, pri tem pa se ohranjajo vse kritične funkcije banke v reševanju, kar preprečuje negativni vpliv na realno gospodarstvo in na finančno stabilnost v državi.

So pa spremembe predlagane tudi na področju financiranja ukrepov za reševanje bank, ki predvideva sodelovanje sklada za jamstvo vlog, o čemer je tudi tekla beseda na zadnjem Odboru za finance, 1. septembra, ko se je torej obravnavalo stališče k predlogu direktive o sistemu jamstva za vloge. Ponovno naj poudarim, da je namen celovitega oziroma celotnega okvira za upravljanje bančnih kriz in jamstva za vloge zagotoviti kombinacijo virov financiranja, da se reševanje bank upravlja na gospodarsko smotrn način, da se ohrani finančna stabilnost, zaščitijo vlagatelji, hkrati pa omeji uporabo javnih sredstev oziroma davkoplačevalskega denarja. Torej prva obrambna linija reševanja bank so še vedno sredstva lastnikov, kjer breme nosijo torej delničarji in nezaščiteni upniki, v tem smislu, torej lastna sredstva bank, nato se uporabijo sredstva iz skupnega evropskega sklada za reševanje, šele v določenih primerih Evropska komisija predlaga tudi uporabo nacionalnega sklada za jamstvo vlog, pri čemer se ves čas ohranja cilj, da so upniki v okviru tega sklada v primeru stečaja vedno zaščiteni. Prioritetno se torej uporabijo sredstva, ki so dejansko financirana s prispevki bank v Evropski uniji pred uporabo katerihkoli proračunskih sredstev oziroma izredne javnofinančne pomoči.

Zadržki, glede katerih bomo v nadaljnjih postopkih še posebej aktivni, se nanašajo na predlagane širše in bolj fleksibilne uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za jamstvo vlog tudi v postopkih reševanja bank, saj lahko slednje negativno vpliva na nacionalno sposobnost financiranja jamstva za vloge v primeru propada banke, še posebno v primeru sistemske krize.

Prav tako bomo izrazili zadržek glede predlagane spremembe hierarhije upnikov pri izplačilu vlog v primeru stečaja banke. Predlagana je namreč sprememba v hierarhiji, in sicer iz trotirnega sistema, kjer imajo zajamčene vloge najvišjo prioriteto, takoj za prednostnimi terjatvami, na enotni sistem, kjer bi bili vsi upniki obravnavani enakovredno. Pri obravnavi tega predloga si bomo prizadevali, da se ohrani obstoječi sistem hierarhije upnikov.

Če torej zaključim, Vlada Republike Slovenije v stališčih izraža načelno podporo predlagani direktivi in uredbi, ker vsebujeta rešitve, ki so dobre tudi za Slovenijo in slovenski bančni sistem, hkrati pa izraža zadržke do predlagane uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za jamstvo vlog v postopkih reševanja bank in do spremembe hierarhije upnikov v stečaju in si bo tudi v procesu sprejemanja tega zakonodajnega predloga prizadevala, da se v največji možni meri ti zadržki odpravijo.

Predlagam, da se obe stališči Vlade do predloga direktive in do predloga uredbe sprejme.

Hvala.