Hvala za besedo, spoštovani predsednik!

Poslanke in poslanci.

Državni svet predlaga dopolnitev gradbenega zakona s ciljem, da objektov daljšega obstoja ne bo več mogoče legalizirati na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Namen uzakonitve instituta legalizacije je bil, da pod določenimi pogoji interes ohranitve objekta prevlada nad javnim interesom, kot je recimo varstvo okolja, gradnja skladna s predpisi. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja lahko dobi objekt, ki v bistveno enakem obsegu in bistveno enaki namembnosti obstaja v prostoru že od 18 let, to je najmanj od 1. 1. 2005. Navedba, da se število nelegalnih objektov povečuje, ne drži, ker objekti, za katere so vložene zahteve za izdajo dovoljenj za objekt daljšega obstoja, v prostoru že obstajajo, zato se njihovo število ne more povečevati, ker gre za preteklo dejstvo. V praksi se sicer lahko poveča število teh vlog, vendar iz razloga, kdaj se je stranka odločila, da bo uredila pravno stanje svojega objekta. Ljudje, ki bi vlogo za ureditev pravnega stanja objekta vložili kasneje, v enakih okoliščinah ne smejo biti v slabšem položaju kot tisti, ki so to dovoljenje že pridobili, kar zapovedujeta načelo enakosti pred zakonom in načelo varstva zaupanja v pravo. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja se ne sme enačiti z gradbenim ali celo z uporabnim dovoljenjem, saj velja pogojno. Pogojnost dovoljevanja velja ves čas njegove veljavnosti. Objektu preneha ta status šele, ko se zanj naknadno pridobita tako imenovano navadno gradbeno in uporabno dovoljenje. Pogojnost dovoljevanja za objekt daljšega obstoja pomeni, da ga lahko upravni organ razveljavi na zahtevo Vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. S pogojnostjo dovoljevanja imata Vlada in občina na voljo pravno podlago, da lahko tudi zaradi varstva okolja predložita zahtevek za razveljavitev tega posebnega dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Dovoljenje za objekt daljšega obstoja ne pomeni, da je gradnja skladna s prostorsko izvedbenim aktom, temveč pomeni le to, da objekt ni nelegalen in ima uporabno dovoljenje. Tak objekt lahko v prostoru ostane v obliki namembnosti, kot izhaja iz pridobljenega dovoljenja. Ker zanj velja, da je legalen, je na njem možno izvajati vse vrste gradenj, ki jih na območju, kjer stoji, dopuščajo občinski prostorski izvedbeni akti. Takega objekta ni možno odstraniti in na novo postaviti kot recimo nadomestno gradnjo, ni možno spreminjati njegove oblike, gabaritov ali spremeniti namembnosti, če tega za območje, kjer objekt stoji, ne dopušča občinski prostorski izvedbeni akt. Dopuščeno je torej, da se obstoječi objekt vzdržuje in ohranja v funkciji, kot v prostoru že dolgo obstaja, tako da ne pride do situacije, ko bi zaradi nezmožnosti vzdrževanja ali konstrukcijskih popravil postal neuporaben ali celo nevaren za uporabnika ter okolico. Namen zakonodajalca ni bil, da se objektom, ki bodo pridobili dovoljenje za objekt daljšega obstoja, omogoči nadaljnji razvoj, če to ni skladno z načrtovanim prostorskim razvojem občine. Odstranitev objekta pomeni najhujše poseganje v lastninsko pravico posameznika, ki je sicer varovana v 33. členu Ustave, pomeni tudi poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti kot tudi v poseg nedotakljivosti stanovanja in pravice do doma. Zakonska ureditev prisilne izvršitve odločbe, to je rušitve, pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave, zato je odstranitev objekta, ki posamezniku pomeni dom, dopustna samo na podlagi predhodne sodne odločbe, s čimer se omogoča presojo sorazmernosti inšpekcijskega posega v pravico do doma, ki je bila zahteva Ustavnega sodišča. Nelegalni objekti, ki so zgrajeni po 1. 1. 2005 ali po tem datumu ne obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, dovoljevanja za objekt daljšega obstoja sploh ne morejo dobiti. Ureditev pravnega stanja objektov zgrajenih po letu 2005 občina v postopku izdaje Odločbe o legalizaciji nelegalnega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču lahko prepreči, če ima tako omejitev zapisano v svojem prostorskem aktu. Vlada torej meni, da predlog za dopolnitev gradbenega zakona ni utemeljen, ker ustrezna ureditev v obstoječi zakonodaji že obstaja.

Hvala.