Hvala za besedo.

(Klemen Ploštajner, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.)

Rad bi predstavil dva sklopa ukrepov, ki sta vezana na prehodne oziroma recimo temu začasne nastanitve za obdobje sedaj po poplavah. Prvi sklop je vezan na socialnovarstvene zavode in institucionalne, ki izvajajo institucionalno varstvo, to so VDC, CUDV in DSO-ji. Tu s tem zakonom urejamo proračunsko pokrivanje tako imenovanih kriznih nastanitev, kar pomeni nastanitev ljudi, ki so zaradi poplav nezmožni skrbeti zase in nimajo primernega prostora za bivanje. S tem omogočamo, da jih ti socialnovarstveni zavodi sprejmejo za enaindvajset dni in možnost podaljšanja še za dodatnih enaindvajset dni, pri čemer se to krije potem iz proračuna. Teh primerov je bilo - samo toliko za predstavo - v času poplav petindvajset, verjetno se bodo še kaki v prihodnosti pojavili. In s tem razrešimo v bistvu stisko ljudi, ki so že tako v stiski, da ne rabijo sami kriti tega stroška.

Drugi ukrep, ki je povezan tudi z nastanitvami, je, da z določenim členom omogočamo dokaj normalno delo v socialnovarstvenih zavodih, saj omogočamo izmenjave kadra. To pomeni, da bodo iz socialnovarstvenih zavodov, kjer nimajo takšnih težav z zagotavljanjem kadra, lahko premeščali kader na druge lokacije.

Naslednji sklop je pa vezan na vprašanje stanovanjske problematike in stanovanjske politike. Tu poudarjam, da rešitve, ki so predlagane, so vezane na neko, temu rečemo, prehodno obdobje, da zagotovimo ljudem začasno bivanje po poplavah. Targetiramo ljudi, ki so v poplavah izgubili svoje primarno prebivališče in sedaj morajo iskati druge rešitve. Za te ljudi je zdaj začasno poskrbljeno na tak ali drugačen način, občine ali pa URSZR, preko civilne zaščite so jim našle namestitve, bo pa treba to za neko prehodno obdobje tudi zagotoviti.

V zakonu sta dva ključna ukrepa. Prvi je vezan na tržne najemnine. Večina teh ljudi, na Ministrstvo za solidarno prihodnost izvajamo anketiranje med občinami o potrebah, ugotavljamo, da, kar je logično, da večina ljudi, ki so izgubili streho nad glavo, želijo rešiti problem oziroma pridobiti to začasno nastanitev čim bližje občini, v kateri originalno prebivajo, kjer imajo socialne vezi, delovna mesta in tako naprej. Kar pomeni, da bodo verjetno pogostokrat reševali s tržnim najemom, v zakonu jim omogočamo dostop do subvencije tržne najemnine s tem, da zaobidemo določila obstoječega zakona, ker gre popolnoma za proceduralne stvari. To je, recimo en pogoj v zdajšnjem zakonu je, da bi moral se prijaviti na razpis za neprofitno stanovanje, če je to bilo, ta razpis bil objavljen v enem letu od predložitve vloge za tržno subvencijo. Seveda logično ljudje avgusta tega niso mogli izpolnjevati, zdaj s tem zakonom jih tega pogoja razvežemo. Se pravi, to je en ukrep, se pravi dostop do tržnih subvencij. Povezan je tudi z enim dodatnim členom, ki ga je MDDSZ pripravil, in to je ta, da se tem ljudem pri upoštevanju cenzusa za pridobitev tržne subvencije ne bo upoštevalo nepremičnine, ki je bila v poplavah uničena. To je popolnoma spet logično, ker ta nepremičnina je še vedno zavedena kot premoženje, čeprav de facto to ni več premoženje. Se pravi, en ukrep je to tržne subvencije, drug ukrep je pa oblikujemo sistem tako imenovanega izrednega dodeljevanja javnih stanovanj. To, ta ukrep je že sedaj možen po pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, možnost ga imajo občine, s členom, ki ga imamo v tem zakonu, širimo, da to možnost imajo sedaj tudi z na stanovanjih v lasti države ali pa subjektov, ki so v lasti države. Kar je tukaj, dve stvari, ki jih dodajamo, je, da se ta izredna dodelitev izvaja ne glede na lokacijo stalnega prebivališča, se pravi, da bomo lahko prosta stanovanja parili z ljudmi, ki imajo potrebe, in druga je, da se bo, za prvo leto bivanja v teh stanovanjih bo najemnina brezplačna oziroma jo bo kril proračun. Možnost najema bo pa za 3 leta, za naslednje leto bo pa potem se plačevalo neprofitno najemnino. Tukaj bi še pri tem ukrepu poudaril, da vsi ukrepi so vezani, tako kot večina v tem zakonu, do enaintr…, mislim, velik del na tem zakonu do 31. 12., razlika je ta izredna dodelitev, kjer jo vežemo na 9 mesecev od sprejetja zakona, to je pa zaradi tega, ker ta stanovanja, ki so prazna, javna, ki smo jih detektirali, pogostokrat niso na lokacijah, ki bi bile prva izbira za ljudi, ki so izgubili streho nad glavo, kar pomeni, da bo odločitev, da bodo šli do teh stanovanj, mogoče malo dlje časa trajala, da bodo lahko ljudje sprejeli in hočemo dati ljudem neko daljše časovno obdobje, da sprejmejo to težko odločitev, da se premakne in tudi tri, štiri, pet občin stran od občine stalnega prebivališča.

Toliko na kratko.