Okej, hvala lepa.

Ja, na delu, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo pripravili en sklop ukrepov, ki se dotika različnih področij. V prvi vrsti so to seveda pomoči posameznikom, pa družinam, ki so bile prizadete v poplavah, ki jim odplaknilo hišo, v drugi se dotikamo vprašanja, kako čim prej obnoviti prizadete kraje, v tretjem, kako ohraniti delovna mesta in pa nekaj ukrepov smo namenili tudi invalidom.

Tako, da bom jaz se sprehodil čez te sklope, pa samo najpomembnejše ukrepe na kratko predstavil.

Najprej kar se tiče neposrednih pomoči za družine in posameznike, smo uvedli…, mislim, bomo uvedli s tem interventnim zakonom, institut izredne solidarne pomoči, ki pomeni, da bodo lahko prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnega dohodka. a samsko osebo, to pomeni približno 3 tisoč 500 evrov, za štiričlansko družino, dva starša, dva otroka, približno 11 tisoč 600 evrov. To je prva pomoč, ki bo izplačana, zato da se lahko ljudje, ki jim je odplavilo stanovanje, začnejo vsaj približno postavljati nazaj na noge, ni pa to še povračilo škode, to pride v kasnejših fazah, v sanacijskem zakonu. Zdaj govorimo o teh prvih paketih pomoči, resnih, da ljudje ne prejmejo po 500 evrov, ampak da prejmejo nek resen znesek. Zato se bo ta pomoč izplačevala tako, da se ne bo preverjalo vstopnih pogojev, ki sicer veljajo za socialne pomoči, kot so, ne vem, dohodki, premoženje in podobno, in pa tudi ne bomo delali nikakršnih razlik med zaposlenimi, nezaposlenimi in podobno. Se pravi, pač vsi bodo po enakih gabaritih to pomoč prejemali, kakšen delež, ker je odrejena do sedemkratnik, ne minimalnih dohodkov, kakšen delež te pomoči bo kdo prejel, bo pa v jurisdikciji presoje strokovnih sodelavcev na centrih za socialno delo, ki so vključeni tudi v občinske komisije, ki popisujejo škodo. In to, da je bila znatna škoda zaznana na tvojem premoženju, bo v bistvu vstopni pogoj. Je pa pomoč namenska, tako jo bodo morali v kasnejših obdobjih dokazovati z računi, da so pomoč v ta namen tudi porabili, se pravi, da so si, kaj vem, kupili nov hladilnik, obnovili garažo in podobne stvari. To je ena stvar.

Če grem na naslednjo, kako bomo poskrbeli za ohranjanje delovnih mest in za to, da podjetja, ki so poplavljena, ne propadejo. Tu bi izpostavil tri ukrepe. Prvi je čakanje na delo, ki bi ga dal v dva sklopa. Prvi sklop je za vse tiste, ki so zadnji mesec - tudi sam sem obiskal KLS zadnjič, to je ena od firm, ki je bila najbolj prizadeta na Ljubnem ob Savinji, tam 260 zaposlenih dela praktično šest dni v tednu in čistijo podjetje, čistijo stroje in tako naprej. Ti ljudje bodo prejeli 100 % plače za ta mesec, ko so delali, in 80 % tega bo prispevala država z direktno subvencijo delovnega mesta. Potem, če podjetje ne more obratovati in so ljudi napotili na čakanje, bodo ti zaposleni prejeli 80 % plače in 80 % od teh 80 % bo pristavila država. Nismo smo šli na sto, ker ko enkrat pač rečeš, da država vse časti, potem ljudje postanejo zelo iznajdljivi, kajne, tako da imamo 80. In pa tretje, višja sila. Višja sila pa velja za recimo zaposlene, ki, ne vem, jim je poplavilo stanovanje, ne morejo na delo ali pa infrastruktura ne deluje, ne morejo dati otrok v vrtec. Tudi tukaj do konca oktobra se lahko sklicujejo na višjo silo in dobijo 80 % plače, 80 % prispeva država. To so trije ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

Potem imamo ukrepe, ki tangirajo obnovo, popoplavno. Prva stvar, omogočili bomo, da se delo upokojencev do konca leta - govorimo o začasnem in občasnem delu upokojencev - poveča zdajšnjih 60 ur na mesec na 90 ur na mesec, ker želimo poslati signal vsem upokojencem, da če želijo trenutno delati več, če se želijo vključiti v dela po poplavah, lahko zdaj delajo 90 ur na mesec, nismo šli na 176, kar so bile pobude, ker vseeno moramo vedeti, da je to tako imenovano prekarno delo, začasno in občasno, če se kdo odloči za več, obstaja možnost redne zaposlitve, pač prejme pogodbo o zaposlitvi in ob tem lahko prejema 40 % odstotkov pokojnine, kot predvideva to slovenska zakonodaja.

Druga stvar so tuji delavci. Se pravi, za obdobje enega leta bomo uvedli hitra dovoljenja za tuje delavce iz nevizumskih držav, to pomeni tiste države, iz katerih lahko kot turist prideš v Slovenijo za tri mesece, to so predvsem države Balkana, ne govorimo o Filipinih, Nepalu, Bangladešu in podobnem, govorimo o državah Balkana, nevizumskih, in pa govorimo o tistih dejavnostih, ki so potrebne za to, da obnovimo Slovenijo po poplavah. Katere dejavnosti in kateri poklici pridejo v poštev, bo minister za delo, se pravi, bomo na Ministrstvu za delo pač izdali z odredbo in jo bomo predstavili v kratkem. Bistveno tukaj pa je, da bodo ti ljudje lahko v 10 dneh, ko pridejo v Slovenijo, dobili soglasje zavoda za zaposlovanje, da začnejo delati in jim ne bo treba čakati na enotno dovoljenje za bivanje in delo, ki ga mora v 3 mesecih po tem izdati upravna enota. Se pravi, po 10 dneh v Slovenijo, ko pride tujec iz nevizumske države, lahko začne delati v poklicih in dejavnostih, ki so potrebne za po poplavno obnovo.

In pa zadnji v tem sklopu so javna dela. Vse brezposelne v državi bomo pozvali, da se vključijo v javna dela in primerno temu tudi povišali njihove nagrade. V javnih delih trenutno ljudje prejemajo 80 % minimalne plače. Do konca leta 2024 bodo tisti, ki bodo delali v popoplavni obnovi prejeli 100 % minimalne plače, če imajo V. stopnjo izobrazbe, 110 % odstotkov minimalne plače, če imajo VI. šesto stopnjo izobrazbe in 120 % minimalne plače, če imajo VII. izobrazbe ali več.

Potem bi omenil s področja družine ukrepe za pomoč družini. Vse programe, govorimo o družinskih centrih, psihosocialni pomoči na terenu, SOS telefonu in podobnem, bomo letos okrepili z dodatnimi 15 % pribitka na znesek njihove pogodbe, ki jo imajo sklenjeno z ministrstvom za delo, zato da bodo lahko na poplavnih območjih razširili svoj obseg dejavnosti. Tak ukrep smo poznali tudi med covidom in se je izkazal za primer dobre prakse, tako da tokrat delamo enako.

Potem sta pa še dva ukrepa s področja invalidov. Prvi je osebna asistenca. Tudi nekateri izmed 8. tisoč osebnih asistentov so bili prizadeti v poplavah. Ker nimajo sklenjene kolektivne pogodbe jim njihov delodajalec ne more izplačati solidarnostne pomoči. Ta zakon omogoča, da bodo tudi osebni asistent dobili solidarnostno pomoč delodajalca. To je prva stvar. Druga, govorimo pa o, ne me čisto za jezik držati, 667 evrov, ki jih izplača delodajalec. To je ta prvi paket, ki ga dobijo. Potem se pa lahko prijavijo na CSD za izredno solidarno pomoč, ki pa, kot sem prej rekel, pač znaša 3 tisoč 500 za samsko, 11 tisoč 600 za štiričlansko družino.

Drugi ukrep, in tukaj bom tudi končal s področja invalidov pa so, pa je razširitev namembnosti subvencij za invalidska podjetja. Naše ministrstvo s subvencijami podpira 9 tisoč zaposlenih invalidov v 143 podjetjih. Nekatera od teh podjetij so bila poplavljena, recimo BSH je imel hčerinsko družbo, invalidsko podjetje, ki je popolnoma poplavljeno. In zdaj seveda je vprašanje, kako se bo to podjetje obnovilo. S tem zakonom bomo omogočili, da se začasno razširi namembnost uporabe teh subvencij. Namenjene so a) zaposlitvam invalidom in b) prilagajanju delovnih mest. Zdaj se bodo lahko v invalidskih podjetjih uporabljale tudi za popoplavno obnovo, zato, da se lahko ti delavci invalidi čim prej zaposlijo nazaj.

To je hiter pregled ukrepov Ministrstva za delo. Z mano je tudi strokovna ekipa iz vseh relevantnih direktoratov. Tako da če boste imeli vprašanja, komentarje, bomo na razpolago. Jaz se bom pa na žalost moral ob enih posloviti, ker imamo sočasno sklicano sejo Vlade.

Hvala.