Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani gostje, hvala za besedo in za vabilo, seveda. Tudi jaz bi uvodoma izpostavil zelo vzorčno sodelovanje s pripravljavcem zakona. Če lahko rečem, že od leta 2020 pravzaprav sodelujemo pri tej noveli, tako da je, si upam reči, zelo premišljena. Novela seveda ne bo rešila vseh dilem v praksi, ampak veliko jih pa naslavlja in tudi nekaj rešuje.

Jaz bi izpostavil tri teme, za katere na Vrhovnem sodišču mislimo, da jih novela ustrezno naslavlja. Prva je, kakor je bilo že omenjeno, odprava poenostavljene prisilne poravnave. Poznamo zdaj neko novo obliko oziroma neka nova pravila, posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Novela ustrezno naslavlja pravzaprav perečo tematiko v teh poenostavljenih prisilnih poravnavah, to so pa tako imenovane fiktivne terjatve, ko so dolžniki sami oblikovali seznam terjatev, kar je v velikem številu zadev pravzaprav rezultiralo, da so se v teh seznamih pojavljale terjatve, ki jih ni bilo, ki so bile fiktivne, seveda v bistvu z namenom vplivanja potem na glasovanje prisilne v prisilni poravnavi. v praksi smo opozarjali na to problematiko, tudi v javnosti, tako strokovni kot v laični, smo imeli občutek pravzaprav nenehne zlorabe postopkov in ta novela to zelo ustrezno naslavlja, ko imamo vlogo upravitelja seveda zdaj pri preizkusu terjatev in pa hkrati seveda dolžnika varuje, tako kot je prej poenostavljena prisilna poravnava. Stroški niso nič dosti večji, odpade revizor, odpade pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij in tako naprej. Tako menimo, da bo ta novela predvsem dala občutek o večji poštenosti postopka in seveda potem tudi izida v tem delu.

Kot drugo, kar bi omenil, je postopek osebnega stečaja. Mi pozdravljamo rešitev skrajševanja preizkusnega obdobja, ki ne samo, da je skladna z mednarodnim, pač s predpisom Evropske unije, temveč tudi pravzaprav lepo spremlja razvoj sodne prakse. Preizkusno obdobje je sprva ob uvedbi zanihalo blizu pet let, potem se je pa skrajševalo in ta maksimum tri leta, menimo, da je to primerno obdobje, da vestnemu upniku in pa skrbnemu upravitelju omogoča tudi preizkus dolžnika in preizkus morebitnih obstojev za ugovor zoper odpust obveznosti.

In še čisto nazadnje, pozdravljamo rezerviran pristop zakonodajalca in seveda tudi predlagatelja zakona k reviziji. Sprva je bilo omenjeno, da bi se revizija v insolvenčnih postopkih dopustila v celoti, zdaj je v bistvu predlagano v treh primerih, sami vidite, v katerih. Namen Vrhovnega sodišča je bil pravzaprav, naj se revizija ne dopušča v zadevah, kjer so insolvenčni postopki tekoči. Zakaj? Ker pride potem do ireverzibilnih posledic, uprav družb več nimamo, premoženje prodamo, mi bi pa odločali o izrednem pravnem sredstvu, pri čemer nimamo sredstva, kot je zadržanje postopka, kot ima Ustavno sodišče. Tako pozdravljamo to rešitev in mislimo, da bomo v okviru teh omejenih možnosti revizije pa vendarle na Vrhovnem sodišču lahko judicirali in dali pravna stališča, ki bodo potem tudi nasploh pripomogla k pravilnosti odločanja sodišč in nižjih stopenj.

To je pa z moje strani vse. Hvala.