Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci ter drugi prisotni, vsi vabljeni!

Dovolite, da vam kratko predstavim nekatere pomembne in ključne novosti Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Trije ključni sklopi poglavitnih rešitev so bili že predstavljeni v okviru javne razprave, in sicer: uresničitev odločb Ustavnega sodišča, v katerih je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo neustavnost veljavnih zakonskih rešitev, prenos določb Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti v slovenski pravni red ter druge spremembe, katerih namen je povečati učinkovitost insolventnih postopkov, tako stečajnih kot tudi okrepiti nadzor in pravice upnikov v drugih postopkih zaradi insolventnosti. Zahvaljujem se za tvorno razpravo in podporo k predlogu zakona v okviru splošne razprave. Prav tako se na tem mestu zahvaljujemo Zakonodajno-pravni službi za natančen in skrben pregled predloga zakona, glede katerega se zavedamo zahtevnosti tako tematike kot tudi nomotehničnega pristopa. Menimo, da vloženi amandmaji ustrezno naslavljajo nekatere od pripomb. Glede nekaterih drugih odprtih vprašanj, ki jih izpostavlja Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, pa smo posredovali svoje mnenje.

Kot ste lahko videli, je novela obsežna. Rešitve, ki smo jih oblikovali na Ministrstvu za pravosodje, so plod večletnega usklajevanja z vsemi deležniki in kot izhaja iz predloga zakona, temeljijo na znanstvenih in pravno empiričnih študijah.

Dovolite, da v okviru te predstavitve predstavim devet ključnih rešitev predloga.

Prvič, z uvedbo pojma grozeče insolventnosti se točka, na kateri mora dolžnik, ki svojih plačilnih obveznosti predvidoma ne bo mogel izpolniti ob njihovi zapadlosti, postopati aktivno, da se prepreči nastanek insolventnosti, pomika v čas, ko dolžnik še ni insolventen, mu pa insolventnost grozi pravočasno in aktivno ravnanje dolžnikov je ključno za preprečitev nastopa insolventnosti oziroma če je nastop insolventnosti neizbežen, za zavarovanje pravic in poplačila upnikov v pravočasno začetih stečajnih postopkih. V novih možnostih prestrukturiranja in pravilih glede ravnanj poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti in insolventnosti ter s tem povezane odgovornosti za opustitve teh ravnanj vidimo pozitivne učinke na gospodarstvo v smeri ohranjanja delujočih podjemov in pravočasnega postopanja v primeru insolventnosti družbe, kar posledično zagotavlja višji delež poplačila upnikov ter večjo pravno varnost pri delovanju na trgu.

Drugič, spreminjajo in dopolnjujejo se pravila finančnega poslovanja družb in drugih oseb. Predvsem so dodane opredelitve bolj jasnih in hkrati strogih obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti. Spremembe temeljijo na nemškem in avstrijskem vzoru in so povezane z implementacijo Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, saj je bolj jasna določitev obveznosti poslovodstva ob nastopu teh položajev povezani povezana z varstvom upnikov. Z namenom zagotavljanja zgodnjega opozarjanja se po primerjalno pravnih vzorih dodaja obveznost računovodij, revizorjev ali drugih oseb, ki za podjetja opravljajo storitve, povezane s poslovanjem ali pregledom poslovanja družbe, da morajo poslovodstvo pisno opozoriti, če pri pripravi svojih aktivnosti ugotovijo, da je verjetno, da družbi grozi insolventnost ali da je družba insolventna. Z namenom preprečitve izigravanja upnikov se širi obdobje izpodbojnosti, in sicer so izpodbojna lahko vsa ravnanja, ki so bila narejena ali so vodila v insolventnost dolžnika. Na tem mestu pa moram omeniti še lanskoletno novelo Kazenskega zakonika, ki po nemškem zgledu tudi določa takšno kršitev obveznosti poslovodstva kot zakonski znak kaznivega dejanja oškodovanja upnikov.

Tretjič, na podlagi prejetih opozoril iz prakse in Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije, sprejetih na nujnih sejah 12. septembra in 13. novembra 2019, se postopek poenostavljene prisilne poravnave nadomešča s posebnimi pravili postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo, s tem se tudi v teh postopkih omogoča nadzor in preverba obstoja terjatev s strani upravitelja.

Četrtič, spreminjajo se pravila glede prodaje poslovne celote dolžnika, in sicer na način, da imajo močnejšo vlogo upniki, ki lahko zahtevajo, da upravitelj pripravi vse potrebno, da se proda dolžnik kot poslovna celota. Po veljavni ureditvi se takšna prodaja lahko zgodi samo na predlog upravitelja in ob soglasju upnikov, po novem pa zadostuje samostojen predlog upnikov, da se začnejo te aktivnosti. Prav tako se podaljšuje rok, v katerem se lahko poda ta predlog. Sedaj lahko upravitelj v enem mesecu po začetku stečaja to stori, po predlagani ureditvi pa najkasneje v šestih mesecih po začetku stečaja.

Petič, v novelo so vključene tudi spremembe povezane z dodatno digitalizacijo postopkov zaradi insolventnosti. Z vidika večje transparentnosti prodaje dolžnikovega premoženja se postavlja zahteva, da morajo upravitelji vse premoženje, ki je predmet prodaje, vnesti v enoten spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku, ki ga upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, s tem se bo zagotovila dodatna preglednost in transparentnost glede predmetov, ki se v teh postopkih prodajajo.

Šestič, zelo pomembno, novela prinaša večje varstvo delavcev tako v že ustaljenih postopkih zaradi insolventnosti, še dodatno pa tudi v novem postopku zaradi grozeče insolventnosti.

Sedmič, novela prinaša oziroma ureja tudi možnost dopuščene revizije zoper nekatere pravnomočne sklepe v postopkih zaradi insolventnosti, do sedaj namreč strankam to izredno pravno sredstvo ni bilo na voljo.

Osmič, izboljšuje se procesni položaj upnikov v teh postopkih, saj se predlaga širitev pristojnosti upniškega odbora in daje pravna podlaga za dostop upnikov do dokumentacije, ki je potrebna za preveritev pravilnosti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ali načrta finančnega prestrukturiranja oziroma je potrebna za odločitev o glasovanju o prisilni poravnavi ter za neposredni dostop Ministrstva za pravosodje kot organa, ki izvaja nadzorne pristojnosti nad delom upraviteljev do spisov sodišč.

In devetič, zaključno. Na področju osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti dolžnika se na eni strani zaostruje kriterij za odpust obveznosti, in sicer tako, da sodišče kot relevantno okoliščino presoja tudi prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov. Dolžnikova dolžnost torej je, da si s svojimi aktivnostmi, torej ravnanji tekom preizkusnega obdobja, prizadeva za poplačilo upnikov, sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če si stečajni dolžnik tekom preizkusnega obdobja v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov in namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti, kot je na primer neodplačna uporaba premoženja, ki ni v lasti njegovih ožjih družinskih članov, pa tovrstna ravnanja ali opustitve, če se ne dokaže drugače, pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Po drugi strani pa se sodišču omogoča, da bolj prosto presoja, kakšno težo ima posamezna kršitev, ki jo stori dolžnik v tem obdobju, in kakšen je njen vpliv na sam odpust obveznosti. Zaradi zahteve Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti pa se za dolžnika krajša preizkusno obdobje na največ tri leta.

Sprememb in dopolnitev je še mnogo več, verjamem, da bodo nekatere še predmet razprave in bomo lahko podali tudi osrednja pojasnila tekom razprave.

Po vsem zaključku pa še nekaj k vloženemu amandmaju koalicijskih poslancev za novi 137.a člen. Vsebina urejanja se nanaša na obdobje jamčevanja zavarovalnic za škodo, ki bi nastala zaradi strokovne napake notarja, če je vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira iz časa trajanja zavarovalne pogodbe. Predlog insolvenčnega zakona je pristopil k urejanju obveznega zavarovanja stečajnih upraviteljev na enak način, kot to določa 14. člen Zakona o notariatu za notarje. To smo opozorili v uvodni obrazložitvi predloga stečajnega zakona in smo pojasnili, da predlagani določbi 5. točke drugega odstavka in šestega odstavka 108. člena zakona sledita ureditvi zavarovanja odgovornosti notarjev in predstavljata dodatno varstvo za oškodovance, torej za upnike in za tretje osebe pri uveljavljanju zahtevkov iz naslova zavarovanja odškodninske odgovornosti upravitelja tudi po prenehanju zavarovalne pogodbe, če vzrok za nastanek škode ali nastanek škode izvira iz časa trajanja zavarovalne pogodbe. V vmesnem času, to je od sprejetja predloga stečajnega zakona (ZFPPIPP) na Vladi do roka za vložitev amandmajev so potekali pogovori s predstavniki in člani Slovenskega zavarovalnega združenja, kako pogodbe o zavarovanju notarjev uskladiti z zakonom. Izpostavljeni so bili pravni zadržki, in sicer, da je ureditev v Zakonu o notariatu lahko neusklajena z določili Direktive 2019/38/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja ter mednarodnimi računovodskimi standardi. Enako velja seveda za ureditev, kot je bila predlagana v obravnavanem predlogu zakona za stečajne upravitelje. Menimo, da je nujno, da za obe vrsti poklicnih zavarovanj velja enaka ureditev, zato podpiramo amandma koalicijskih poslancev tako k 40. členu kot tudi za novi 137.a člen predloga. Glede same tehnike poseganja v druge zakone pa menimo, da je pristop s posegom v Zakon o notariatu ustreznejši, saj je preglednejši z vidika naslovnikov te določbe, kot tudi glede notarjev, ki so dolžni uskladiti svoje zavarovanje z novimi pravili. Glede na dejstvo, da se že od začetka zasleduje poenotenje ureditve tega področja, na kar smo opozorili v uvodnih pojasnilih, menimo, da je tovrstni pristop primernejši od pristopa, ki bi urejal zgolj začasno ureditev, torej do sprememb Zakona o notariatu.

Toliko za uvod. Z veseljem bomo odgovarjali na vaša dodatna vprašanja. Najlepša hvala za besedo.