Hvala, gospa predsednica.

Evropa ima resen namen, da vzpostavi enotni in učinkoviti mehanizem, ki bo omogočil, da se na trgu prepoznajo proizvodi, ki so posledica prisilnega dela, bodisi prisilnega dela v evropskih državah ali pa v tretjih državah, pri blagu, ki se uvaža v Evropo, in ko se prepozna, da se taki proizvodi na zelo hiter način tudi umaknejo s trga. Slovenija to absolutno podpira, za ta namen torej nastaja direktiva, ne uredba, ki se sprašuje v bistvu tri stvari: kako ugotoviti, kako umakniti in potem kako ugotoviti, če prihaja iz tretjih držav. Tisto, kar je pa potrebno - in to Slovenija v svojem stališču, ki je tudi pred vami, opozarja -, pa je, da prisilno delo ne morejo biti besede, ampak zato, da lahko inšpekcijske službe učinkovito delujejo, mora biti prisilno delo natančno definirano. Torej, ne more biti in ne sme biti prisilno delo označeno kot prisilno delo brez definicije, saj bo drugače pristop ne samo posameznih držav, posameznih inšpektorjev, zelo različen, ker trenutne definicije so bolj splošne kot konkretne. In to ni samo stališče Slovenije, to je tudi stališče marsikatere druge evropske države. Mi se zavedamo, da je to, da pride do natančne definicije prisilnega dela, težak proces, vendar če ne bo definicije, bomo imeli uredbo, ki bo težko izvršljiva. Poleg sebe, če dovolite, gospa predsednica, imam tudi strokovnjaka s tega področja, gospoda Luko, ki tam zraven sedi, s kravato, če želite še kakšno podrobnost, on pozna čisto vse podrobnosti.

Hvala.