Hvala lepa. Zdaj na prvi pogled, ko se posluša posamezne državne države članice, izgleda bomo precej enotni, nobenega doma, niti ene države članice ni, ki se ne bi zavzemala za prenovitev teh pravil, čisto vsi se glede tega strinjamo. Tudi vsi se strinjamo, da so obstoječa pravila, da jih je čas povozil, bom temu tako rekel. V primeru Slovenije seveda so ta pravila še posebej stroga, zapisana v Ustavo in glede tega vsem jasno kaj to pomeni, moramo jih upoštevati taka kot so zdaj. Seveda pa nastane problem v detajlih, ko gre za namreč zelo pomembne dokumente, ki bodo v veliki meri determinirale tudi prihodnje politike, proračune in politike posameznih držav. Tako da, zaradi tega je seveda v teh detajlih veliko razhajanj. Ta razhajanja so širša kot običajna razhajanja med severnimi in južnimi državami Evropske unije, je pa del tudi na to povezan pa seveda vezan na to, da so že, kako naj rečem, izhodiščni položaj držav zelo različni glede zadolženosti. Mislim, da najbolj zadolžena država, ima 180 odstotkov dolga glede na BDP, najmanj pa pod 40, tako da razlike so ogromne. Seveda ne mislim spet, nobena skrivnost ni, da ene države, spet vemo katere, ker je že zgodovinsko tako, pravila bolj striktno upoštevajo kot druge, ki jih malo bolj ohlapno razumejo in to je recimo, ta del je eden zelo pomembnih delov, ker seveda tu smo tudi mi, tu smo, če smo na strani Nemčije, deloma smo, deloma pa nismo, se bom to kasneje pojasnil tudi zakaj smo se pridružili temu. Absolutno smo na strani Nemčije, na tem delu, da je treba imeti taka pravila, ki bodo enostavna, za vse enaka in ki se jih bomo vsi držali, ker sem tudi spet zgodovinsko Slovenija in male države so se, zaradi manjše politične moči morale bistveno bolj držati kot kakšne velike države, ne bom danes v imenu, verjetno pa vsi veste v katerih državah vemo, ki so pač, zaradi svoje velikosti in politične moči lahko tudi v Bruslju bile bistveno uspešnejše pri tem, če pravil niso se držale tega. To je tista stvar, ki jo tudi v resnici Slovenija najbolj zagovarja ali pa kjer smo zelo pozorni pri vseh pravilih. To, kar sem jaz tudi že večkrat tudi javno povedal, da bomo naredili vse, da ne bodo pravila narejena na način, kjer bo Evropska komisija na malih državah, kot je Slovenija kazala svojo moč, medtem ko velike države pač bodo izpuščene. V tem kontekstu, saj pravim, smo tu na podobnem stališču, kot je Nemčija. Nemčija je že po naravi država, ki se večinoma drži pravil. Tako da drugače med glavnimi odprtimi vprašanji, bom šel kar po sklopih, ki jih je potrebno rešiti v naslednjih mesecih. Mimogrede, časovnica je izjemno ambiciozna. Jaz sem zelo razočaran nad tem, kako, kaj se je v zadnjem letu… Namreč treba je vedeti, da že eno leto nazaj, septembra in oktobra lani je bilo jasno, da je to najpomembnejša tema na zasedanjih ECOFIN-a. V času švedskega predsedovanja je torej na šestih sejah samo dvakrat bila ta točka sploh uvrščena na evrops…, na razpravo, kar veliko pove, koliko so Švedi to vzeli za prioriteto. Mi smo bili do tega zelo kritični, najbolj od vseh, saj tudi javno, ampak na koncu koncev verjamem, Španci bodo tukaj, zdaj predsedujejo, temu večjo pozornost, ampak hočem reči, v resnici v enem letu se je zgodilo malo, relativno malo napredka, zdaj se pa računa, da se bomo v september, november, štirih naslednjih sestankih dogovorili do konca. To je res optimistično, sploh to bom zdaj povedal, katere stvari so še odprte. Torej za začetek odprta vprašanje je določitev varovalk, odnos med neto izdatki in reformami ter investicijami, določitev tehnične informacije, evropski / nerazumljivo/, lahko pol podrobneje pojasnim, za kaj gre, določitev tehnične informacije Evropske komisije za nizko zadolžene, za nizko zadolžene države. Malo bom pokomentiral zraven, da ne bo čisto tako skopo. Gre za to, da nizko zadolžene države, tiste, ki imajo dolg pod 60 %, tudi za te, ki seveda imajo, bodo veljala bolj ohlapna pravila, ampak tudi za te države bo uvedeno poročanje. In v bistvu gre za vprašanje, kakšne podatke bodo tu notri mogli, se bo zagotavljalo, torej kaj so tiste tehnične informacije Evropske komisije, ki se bodo na šest mesecev, mislim da, ali koliko je, poročale. Potem je vprašanje glede organizacije procesa letnega cikla nadzora, podrobnosti klavzule o izvzetju pravil. Veliko vprašanje je opredelitev skupnih EU prioritet, na primer obrambe. Samo eno vprašanje, ki je ves čas zdaj na mizi, je, kako obravnavati zaradi recimo temu zunanjih okoliščin. Spet tu so države zelo različnega pogleda ali je vojna v Ukrajini in povečani obrambni izdatki tako pomembna zunanja okoliščina, da jo je treba posebej obravnavati. Popolnoma na različnih bregovih so države članice, najbolj Poljska to zagovarja seveda, da je to izjemna okoliščina. Potem je, naprej zelo pomembno vprašanje je to, ko sem ga prej že omenil, kakšno vlogo bodo imeli nacionalni fiskalni organi, torej ali bodo, ali se bo njihova vloga povečala ali se bo ta vloga povečala v fazi poročanja, torej da se bo, zato se tudi mi zavzemamo, da v resnici nacionalni fiskalni organi po našem mnenju boljše poznajo razmere kot Evropska komisija, tako da verjamemo, da bi morali imeti večjo vlogo pri poročanju. Zdaj seveda vprašanje je ali kakšno vlogo pri tem bo imel torej Evropski fiskalni svet, kaj bo imel nacionalni, kaj bo imel Evropski fiskalni svet. Vprašanje je glede vpliva držav članic na metodologijo in izračune. Naprej, aha, pomembno vprašanje za Slovenijo in tudi za druge države članice je določitev varovalk glede potrebnega zniževanja presežnega primanjkljaja. Zdaj vseeno, če lahko vmes malo malo pojasnim, no, ta dva osnovna kriterija torej glede maksimalnega letnega primanjkljaja v višini 3 % BDP in dolga države v višini 60 % ostajata, to v resnici tudi ostaja, je pa seveda vprašanje. Dolgoročno se bo mogel dolg države zniževati, zniževati vsaj na to, da pade pod 60 % BDP-ja, je pa veliko vprašanje seveda predvsem spet za Slovenijo še posebej aktualno tudi danes, zaradi razmer, ki jih ima, ki jih imamo, kako bodo, kaj so, kaj je sploh definicija izrednih dohodkov, dogodkov, kako bodo ti dogodki vplivali na to in seveda tudi v tem kontekstu naj opozorim, da seveda se mi zavzemamo za to, spet za jasno definicijo, kaj so izredni dogodki. Lahko si mislite, da vse ni tako enostavno to definirati, ne. Verjamem, da ima vsak pri nas ali pa da se vsi strinjamo, da so poplave izreden dogodek, že, če pa vprašam, ali je vojna v Ukrajini izreden, pa mogoče se že v tej sobi ne strinjam. Ampak ne bi šel v to razpravo, ampak hočem reči, predvsem je pomembno vprašanje to definirati. Je pa neminovno, da tudi če se bodo posamezni dogodki obravnavali kot izredni, pa bo za to država imela neke odpustke. V kratkem, v kratkem obdobju bodo to izrazito povezani z investicijami in reformami v resnici. Povem bolj po domače, tudi država, ki bo dobila nek odstop od tega, bo za to še bistveno bolj pod kontrolo, ker bo v tistem času mogla razložiti in s katerimi reformami in torej gre za kombinacijo tem reform, pri čemer spet poudarjam, ne, da na področju recimo, da je razumevanje ministrov za finance, je na koncu koncev tudi Evropske komisije glede reform drugačno kot kakšnih drugih ministrov. Torej izrazito je povezano s tem, da bomo mogli doseči cilje, reforme izpeljati in če jih ne bomo, investicije morajo biti, res bodo morale biti namenjene temu, kar bomo rekli. Torej pove, on reče, v preteklosti se smatra naglas sicer od vseh, ker so politiki tudi diplomati, se ne govori, ampak da so se seveda ta pravila izigravala, države so obljubljale, sredstva so šla nekam in pol se je to čez nekaj let šele ugotovilo. Tu gre se predvsem za to, da komisija ne bo več pustila tako proste roke, zato bodo ta pravila precej bolj pod kontrolo. Države bodo imele neko proste roke pri, pri tem, da se odločijo, kako bodo prišli do teh cilj…, ciljnega, ciljne zadolženosti. Če se bodo zgodile izredne razmere, verjamemo, da bodo velja…, veljale določene, določeni odpustki, ampak izrazito se bo gledalo recimo, bom povedal res prav po…, čim bolj po poenostavljeno, če gre za poplave, da so ti odpustki vezani izključno na reševanje poplav, ne za to, da si jo zdaj države skozi nek prostor za financiranje nekih drugih projektov, ki nimajo veze s tem. No, tako zdaj probam biti poenostavljen. In seveda države, ki se tega ne bodo držale, bodo imele težave.