Hvala lepa, lepo pozdravljeni vsi.

Kot je že predsednica povedala, ker so vsi trije obravnavani predlogi zakonodajnih aktov med seboj povezani, se mi zdi smiselno, da jih tudi obravnavamo skupaj, zato bom tudi to uvodno predstavitev naredil enotno.

Pred predstavitvijo samih stališč prenove pravil upravljanja z javnimi financami v državah članicah EU pa naj na kratko povem, zakaj so ti predlogi sploh na mizi. Fiskalna pravila oziroma okvir ekonomskega upravljanja v EU je treba pač prilagoditi aktualnim izzivom, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo. To je znano že dalj časa, a zavedanje o tem sta seveda izrazito okrepili epidemija COVID-19 in energetska kriza povezana z vojno v Ukrajini. Ode krizi sta dodatno obremenili javne finance držav članic, ki so se morali, ki so se na to ali pa smo se na to odzvale z obsežnimi intervencijskimi ukrepi pomagati gospodarstvu in prebivalstvu in na ta način preprečiti še večjo škodo. Fiskalna pravila zaradi covida-19 in energetske krize že od leta 2020 ne veljajo, po letu 2023 pa bodo ponovno začela veljati, zato si Evropska komisija in države članice prizadevajo, da bi ob tej priložnosti začela začeli uporabljati prenovljena fiskalna pravila. Evropska komisija je javno reformo o, javno razpravo o reformi teh fiskalnih pravil začela že februarja 2020, novembra lani objavila komunikacijo, podala usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja. Namen teh usmeritev je je pravzaprav vzpostavitev enostavnejših, enostavnejšega in preglednejšega okvira z boljšimi pravili za izvajanje, kar bo pripomoglo k vzdržnosti dolga in spodbujalo trajnejšo rast s premišljenimi reformami in naložbami. Veliko o tem bomo danes, predvidevam, tudi veliko govorili, saj gre za ves čas prepletanje, to se pravi novih pravil, povezano z reformami in naložbami. Začetek tega ali pa, da je to smer, ki jo Evropska komisija zagovarja, pomeni tudi NOO, ki je drugačen inštrument, posredno niti ni povezan s fiskalnimi pravili, ker je pa seveda popolnoma drugačen kot so kohezijska sredstva, s tem tudi z razumevanjem NOO-ja, so imele države članice, tudi Slovenije precejšnje težave, ampak v resnici na nek način pa nakazuje smer, v katero Evropska komisija pelje tudi zdaj ta fiskalna pravila. Torej ukrepi, financiranje je povezano z reformami in naložbami. Usmeritve za te reforme je marca podal tudi Svet Evropske komisije, aprila pa je komisija predložila te tri zakonodajne, zakonodajne predloge za reformo.

Slovenija je ves čas aktivno vključena v razprave o reformi fiskalnih pravil. Ves čas poudarjamo, da je treba dogovor glede novih pravil doseči čim prej, povezujemo se z vsemi državami, s katerimi imamo skupna stališča in tudi s tistimi, ki nimamo najbolj skupna stališča, še posebej pa želimo biti aktivni pri povezavi z največjimi državami članicami, ki tako ali drugače imajo tudi največ besede pri vedno pri končnih verzijah tovrstnih in drugih aktov Evropske komisije. Vsekakor je ena od ciljev, ki ga Slovenija zasleduje, je, da so ta pravila narejena po meri vseh držav, predvsem tudi po meri malih držav, kot je Slovenija, in da se upoštevajo posebnosti teh držav. Na bolj konkretnem področju se je Slovenija skupaj še z devetimi državami članicami junija meseca pridružila pobudi Nemčije, v kateri smo se, v kateri smo se zavezali k konstruktivnemu pristopu v pogajanjih za predvsem določitev jasnejših in učinkovitih fiskalnih pravil, ki bodo pač glede poleg vzdržnosti javnih financ upoštevale tudi oziroma omogočale tudi naslavljanje aktualnih izzivov. Mogoče je ta trenutek to še toliko bolj aktualno zaradi aktualnih razmer v Sloveniji. Države podpisnice tega akta se zavzemajo za enostavna pravila, ki jih je mogoče upoštevati oziroma izvajati v vseh državah članicah. Zavzemamo se za zanesljiva, transparentna in zavezujoča fiskalna pravila, ki omogočajo enostavno preverjanje, koliko jih države spoštujejo. Mislimo, da je to osnovna podlaga za enakopravno obravnavo vseh držav. Zavzemamo se za srednjeročni pristop, ki bo zagotavljal bolj postopne, ampak še vedno relativno ambiciozne prilagoditve javnih financ, kar se nam zdi še posebej pomembno za Slovenijo. Toliko za ta uvodno predstavitev.

Zdaj bom pa v nadaljevanju podal pa še sama stališča vezano na predlog teh zakonodajnih aktov. V stališčih, predlog spremembe direktive o proračunskih okvirih ocenjujemo kot ustrezen, ker se je potrebno direktivo prilagoditi novim realnostim in uskladiti s predlogi sprememb Pakta za stabilnost in rast. Ob tem bo Slovenija zagovarjala, da je za vzpostavitev novih postopkov v okviru nacionalnih okvirov potrebno zadostno prehodno obdobje, ker predlogi zahtevajo več dodatnih elementov, ki se trenutno še ne izvajajo, gre za poročanje o okolijskih vidikih javnih financ, računovodenje po obračunskem načelu in drugo.

V zvezi z zadolžitvami za neodvisne fiskalne institucije menimo, da bi v procesu določanja fiskalnih poti le te v Sloveniji - v primeru Slovenije je to Fiskalni svet - lahko imeli bolj aktivno vlogo, predvsem se pri zagovarjanju nacionalnega položaja v ciklu in dolgoročnih projekcij, ki se seveda lahko razlikujejo od projekcij Evropske komisije. Hkrati poudarjamo, da bo Slovenija spremembe fiskalnih pravil v obeh predlogih uredb ocenjevala predvsem z vidika doseganja ustreznega ravnotežja med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in doseganjem ustrezne podpore gospodarske rasti. Kot rečeno, je potrebno preprečiti predvsem napake iz preteklih kriz, ko je pravzaprav prehitra konsolidacija javnih financ izrazito oklestila gospodarsko rast. Na drugi strani se pa seveda zavedamo in tudi podpiramo, da to pa ne more, ne sme biti, ne more biti opravičilo, za to, da vendarle na nek, temu rečemo zdaj srednjeročni rok ne dosežemo ustrezne stabilizacije. Ob tem je ključno, da so metodologije določanja fiskalnih ciljev, to več ves čas poudarjamo, ponovljive, predvidljive, transparentne in jasne. Ustrezna pa je tudi večja transparentnost v postopkih presežnega primanjkljaja. Naveden predlog stališč smiselno uporabljamo v razpravah na EU ravni, tako na ravni ministrov za ekonomske in finančne zadeve kot na ravni delovnih skupin. Obravnava paketa namreč poteka že vse od objave predloga s strani Evropske komisije meseca aprila. Cilj je, da se dogovor doseže do konca letošnjega leta. Če dogovora ne bo, bodo v letu 2024 veljala obstoječa fiskalna pravila EU. Naj na koncu povem še, da absolutno verjamem, da fiskalna pravila so potrebna, hkrati pa, da je na ne glede na reformo pravil EU nacionalni ravni potrebno upoštevati 148. člen Ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. To sem posebej povedal, zaradi tega, ker se seveda v politični dobavi debati to velikokrat pozablja. Hvala lepa.