Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ministri, zlasti finančni minister!

Torej rebalans tokratnega proračuna seveda je prav, da je namenjen odpravljanju posledic poplav, absolutno in se z njim tudi strinjamo, zato že uvodoma naj povem, da pri tako enostavnem rebalansu, kot je ta, tudi v Novi Sloveniji ga bomo podprli, ker seveda potrebujemo tudi proračunska sredstva, ki bodo namenjena za obnovo oziroma za odpravljanje posledic katastrofalnih poplav avgusta meseca. Pri tem pa želimo v Novi Sloveniji podati par poudarkov. Prvič, ocena škode. Se strinjamo, prav je, da namenjamo pol milijarde evrov za odpravljanje posledic poplav, ampak hkrati s tem, ko spreminjamo rebalans proračuna, kar kopičimo določena finančna sredstva v en koš - včeraj na primer in danes s sprejemom interventne zakonodaje, potem obetajoči se novi ukrepi in tako naprej - in prej je predsednik Vlade nekako dejal, da potem, ko pridemo čez 4 milijarde evrov, smo že nekje tam, kakor je škoda. Jaz ta trenutek ne vem koliko je škoda, pa mislim, da nihče v tej dvorani ne ve kolikšna je škoda, zaradi katastrofalnih poplav. Ker ta ni popisana, te ne poznamo in s to ne moremo kar tako vrat na nos operirati. Zakaj to govorim? Da ne, zaradi današnjega rebalansa, ampak predvsem zaradi tega, ko vrat na nos govorimo zelo mačehovsko do gospodarstva in do ljudi, da jih bomo dodatno obremenjevali.

Veste, najlažje je reči tako, začeli bomo zbirati sredstva pri gospodarstvu, pri ljudeh in jih bomo dodatno obremenjevali, zlasti v gospodarstvu ne glede na slabe signale, ki prihajajo iz Nemčije, ampak absolutno vidim v tem konceptu zelo mačehovski odnos Vlade do tega istega gospodarstva, ki je že pomagalo pri odpravljanju posledic poplav, do teh istih ljudi, ki so solidarni in do tega istega gospodarstva, ki bo solidarno in plačuje davke v proračun vsak mesec, vsako leto sproti. Včerajšnja odločitev, da se z amandmajem spremeni ta interventni zakon ven iz tega nomotehničnih popravkov, da se dodatno obdavči dobičke, dividende in tako naprej je nič drugega kot v bistvu nek lov na čarovnice pri pobiranju davčnih bremen od tega bogatega gospodarstva, teh bogatih ljudi. Pa lepo vas prosim, to gospodarstvo je v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna in to gospodarstvo ima pri tem, ko ga obremenjujemo, ima seveda svoje potrpljenje, ampak vse do neke mere. V Novi Sloveniji želimo zlasti poudariti to, da imamo seveda možnosti, najprej seveda ocena škode, potem tukaj zbrati denar, vse počrpati, kar se tiče evropskih sredstev. Danes imamo na voljo tudi ta posojilni mehanizem iz Sklada za okrevanje. Absolutno je bil ta denar pred dvemi leti na primer dražji kot na bankah, zaradi nizkih obrestnih mer, danes je v bistvu obratno, ta denar je poceni, ta denar je bolj poceni in imamo tukaj priložnost, da lahko z boljšim in učinkovitejšim črpanjem denarja iz evropskih skladov, da lahko veliko doprinesemo v, na Gorenjsko regijo, Koroško, Savinjsko in tudi s tem denarjem v čim večji meri uresničimo prav to, zaradi česar smo ga dobili, torej, da pomagamo tokrat pač ljudem. Nadalje, seveda proračun sem omenil, okej, ne, da namenjamo proračunska sredstva, nadalje pa še finančna sredstva namenjena preventivi. Iz kohezije se je v tem letu, mislim, da tik pred katastrofalnimi posledicami poplav, tik pred poplavami, da se je kar vzelo več kot 100 milijonov evrov za, se pravi evropskih sredstev, za preventivo, se pravi za preventivo pred naravnimi nesrečami zlasti poplavno ogroženih vasi, mest in tako naprej. Meni iz nerazumnih, nerazumljivih razlogov se je to zgodilo. Če kaj, potem bi morali ponovno, ne, tudi v podnebnem skladu na primer več sredstev nameniti, ta trenutek vidimo, več sredstev nameniti zlasti v preventivo, da nas tovrstne katastrofe ne bodo več zadele, tako kot so nas.

Še glede solidarnostnih sobot in solidarnosti, ki jo ljudje vsak dan v bistvu izkazujejo na različne načine preko humanitarnih organizacij. Glejte, tukaj bomo prišli v en birokratski mlin, v en birokratski okvir in na koncu bo izplen od teh solidarnostnih sobot zelo majhen. In dodatno obremenjevanje ljudi na takšen način in podjetij, ko imajo neke svoje finančne načrte, plane, kako bodo delali, poslovali in v bistvu vsiljujemo neko svojo brezvezno materijo, da bomo dodatna sredstva na ta način pridobili. Pa povejte mi, kaj bo pa javna uprava ali pa mi poslanci v Državnem zboru delali v soboto, če ne bomo imeli kaj delati? Torej povejte, koliko bodo ti ljudje doprinesli. Torej glede tega mislim, da ogromno, ogromno je tega piarja na temo solidarnosti, ogromno publicitete, izplena pa bo na ta način bore malo. Še enkrat, naj vzamem v koncept slovensko gospodarstvo. Namesto da obremenjujemo gospodarstvo, bi lahko bila država tukaj bolj na primer v določenih segmentih nekje bolj varčna, nasprotno se bo pa zgodilo, da bodo varčna morala postati podjetja, gospodarstvo. Namesto, da bi investirali, jih bomo dodatno včeraj s sprejetim na odboru interventnim zakonom dodatno obremenjevali, se pravi, spet bomo šli na ta najproduktivnejši sloj, najproduktivnejši razred. Ko rečemo »Saj oni imajo,« ne pa »Naj bodo solidarne, pa jih bomo obremenjevali,« tukaj bi morala biti država bolj solidarna do teh ljudi. In tudi, tudi Vlada, kar se tiče, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, da bi le-to, le-te pospešila.

Torej, gospe in gospodje, rebalans in teh 500 milijonov evrov je nujnih, tudi se strinjamo, gospod minister, da se, se pravi, teh, ta denar pridobi namesto dokapitalizacije elektrodistribucijskih podjetij. Ta trenutek mislim, da to, da to ni nujno, ne glede na to, ne glede na stališče Računskega sodišča izpred treh ali štirih let, ampak to zagotovo lahko počaka kakšno, kakšno leto, ampak absolutno pa je nujno, da iz proračuna namenjamo 500 milijonov evrov ljudem. In pri tem bi se dotaknil še tega sklada za obnovo. Vlada ima, mislim, da dva meseca časa, da pripravi ta zakon sklada za obnovo. In še enkrat poudarjamo, da ne bomo prišli v nov birokratski okvir, lahko to vlogo opravi na primer SID banka iz proračunske B bilance in lahko na ta način v bistvu imamo ta sklad za obnovo v tem konceptu, se pravi kot podaljšana roka ali pa znotraj institucije SID banke, tudi s tem namenom jo imamo ustanovljeno.

Torej tako kot včeraj, ko je Nova Slovenija na odboru podprla interventni zakon ne glede na nov po našem mnenju škodljiv amandma, ki je bil vložen, bomo tudi danes podprli ta proračun, ta rebalans proračuna. Zakaj? Zaradi tega, ker vemo, da ti ljudje, ogroženi, prizadeti potrebujejo 500 milijonov evrov nujno, nujno, če želijo obnoviti svoje domove. In za zaključek, denar ne bo vse, če ne bomo pospešeno odpravljali birokratskih ovir ne samo na tem segmentu popoplavne obnove ampak tudi sicer. Lahko mi imamo kupe in količine denarja, ampak vse zaman, če bomo bili ujeti v te birokratske okvire, ki jih danes poznamo. Torej seveda denar je ključen segment, ampak hkrati odpravljanje vseh ostalih stvari, ki nas v tej državi bremenijo že desetletja, da ne moremo priti do nekega gradbenega dovoljenja za en most prej kot v treh letih na primer. Interventni zakon / nerazumljivo/ v določeni meri to to odpravlja, ne pa v celoti, tako da tukaj bo potrebno še ogromno napora vsaj treh ministrstev, da se bo potem ta interventni zakon spravil v samo dobro uporabo. Torej najlepša hvala, hvala tudi Vladi za pripravo rebalansa, ki je izključno temu namenjen in v Novi Sloveniji, kot rečeno, ga bomo podprli.