Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, vsi lepo pozdravljeni!

Poplave in plazovi, kot smo jim bili priča v začetku avgusta, predstavljajo tragedijo za številne družine, občine, gospodarstvo in nenazadnje za celotno državo, saj je razsežnost te naravne nesreče resnično izredno velika. Izgubljeni in poplavljeni domovi, poplavljena podjetja in poškodovana infrastruktura terjajo hitro ukrepanje in tudi zadostna finančna sredstva. Prvo pomoč ljudem so zagotovili številni prostovoljci od blizu in daleč, gasilci, predstavniki civilne zaščite, podjetniki in številne države, ki jim je mar za Slovenijo.

Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, je prav, da se na tem mestu iskreno zahvalimo. Najlepša hvala vsem. A pot do sanacije je še dolga. Odziv države je ob naravnih katastrofah, kot smo jih bili deležni, neizogiben, pomeni pa seveda tudi nujno potreben odziv, ki se odraža v proračun Republike Slovenije. A vse kar ta rebalans proračuna vsebuje je izkazal nov podprogram Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah s sredstvi v višini 520 milijonov evrov.

Teh 520 milijonov evrov je zagotovljenih deloma kot prenos izračuna finančnih terjatev in naložb in sicer podprograma upravljanja s finančnim premoženjem v višini 300 milijonov evrov ter iz naslova povečanih odhodkov v višini 220 milijonov evrov, ki so bile kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah.

Vlada je tako znižala sredstva, predvidena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij v višini 300 milijonov evrov in ta sredstva namenila za sanacijo ter dodatno povečala odhodke proračuna za 220 milijonov evrov. Skupno v proračunu za leto 2023, tako namenjamo 520 milijonov evrov za odpravljanje posledic naravnih nesreč.

Na strani prihodkov v predlaganem rebalansu ni sprememb. Ostajajo v višini 13,1 milijarde evrov. Zaradi višjih odhodkov v višini 220 milijonov evrov pa se odhodki povečujejo na 16,3 milijarde evrov in s tem se dviguje tudi proračunski primanjkljaj na višino 3,16 milijarde evrov, kar pomeni 4,9 % bruto domačega proizvoda.

Ob prejemu s strani Vlade pripravljenega proračuna smo bili v Slovenski demokratski stranki razočarani, saj smo pričakovali bistveno več in ne zgolj spremembo na dveh podprogramih. Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav. Res je, da lahko določene manjše prerazporeditve ministrstva naredijo sama, bi bilo pa prav, da bi se vsa finančna sredstva, potrebna za sanacijo po naravni nesreči, izkazala na skupni postavki.

Fiskalni svet je sicer ocenil, da sprememba zgolj ene komponente proračunskih odhodkov v znesku 220 milijonov evrov v tokratnem rebalansu državnega proračuna za leto 2023 ne spreminja ocen stanja fiskalne politike, je pa tudi izpostavil, da je do naravne nesreče prišlo v času, ko je primanjkljaj v prvih sedmih mesecih bil že večji kot v enakem obdobju lani ter opozoril na dejstvo, da bi glede na planiran proračun v zadnjih petih mesecih, bomo ustvarili za 2,6milijarde evrov primanjkljaja, kar je seveda dvakrat več kot v lanskem celotnem letu in to kljub dejstvu, da je bila brezposelnost nizka, gospodarska aktivnost pa še dokaj na visoki ravni in na srečo kaže le manjše usihanje.

Dejstvo je, da težko govorimo o zneskih potrebne pomoči, dokler nimamo celotnega popisa škode, ki je nastala. Predsednik Vlade je bil vsekakor preuranjen v svojih prvih napovedih v začetku avgusta, ko je napovedal, da bo škoda okoli pol milijarde evrov, in to tik pred obiskom predsednice Evropske komisije. Te številke so se kmalu - razumljivo - podeseterile, vendar je škoda z napačnimi informacijami zagotovo že bila narejena. V nagovoru predsednice Evropske komisije v Državnem zboru smo lahko začutili podporo in pripravljenost pomagati. Obljubljeno nam je bilo, da nam bodo pri spremembah programov za črpanje iz različnih skladov maksimalno pomagali in stopili naproti, da bodo pri tem fleksibilni, kolikor je le mogoče. Vse seveda z namenom, da evropska sredstva, kjer je le mogoče, počrpamo za sanacijo in nadaljnjo preprečevanje podobnih katastrof. Iz solidarnostnega sklada bi naj letos sprejeli 100 milijonov evrov in v prihodnjem letu 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Morda bi lahko bil ta znesek še višji, če ne bi vlada hitela s prvimi zelo netočnimi informacijami o škodi, sploh ker vemo, da bomo na pravo oceno čakali še vse do konca septembra ali še dlje. Imamo tudi načrt za okrevanje in odpornost, ki jo lahko do konca avgusta, torej do danes, najavimo ali bomo zaprosili za dodatna povratna sredstva. V torek, ko smo imeli sejo Odbora za finance, o tem še ni bilo znano. Slišali smo le, da potekajo pogovori in da so sredstva iz tega sklada bolj ugodna, kot pa če se država zadolži drugje. Danes je predsednik Vlade sicer povedal, da bo Slovenija zaprosila za ta sredstva. Dodatno pa bi Vlada morala pripraviti seveda tudi spremembo oziroma prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost ter povišati sredstva za področje zmanjšanje poplavne ogroženosti ter zmanjšanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, in sicer najmanj na prvotno načrtovano višino 280 milijonov evrov. Tudi določena kohezijska sredstva lahko črpamo na način, da jih preusmerimo na konkretne projekte, ki se dotikajo protipoplavne zaščite, namesto na mehke projekte, ki so namenjeni zaposlovanju, raznim brošuram in predavanj. Potrebno je le zaprositi za spremembo in hitro stopiti v akcijo. Prejšnja vlada je delovala v tej smeri, a so nam očitali, da želimo le graditi ter določena sredstva, kolikor hitro ste lahko seveda spet preusmerili na mehke projekte, saj lahko le na ta način denar preusmerite nevladnikom. Na razpolago imamo tudi podnebni sklad, kjer so na razpolago še številna sredstva. V sklad se je namreč v letošnjem letu preneslo 140 milijonov evrov, ker pa se sklad polni tudi s CO2 pa je bilo natečenih še dodatnih 111 milijonov evrov, kar skupaj znaša 285 milijonov evrov. Izplačil v letošnjem letu je bilo zgolj za okoli 60 milijonov evrov ter pred obremenitev v višini 137 milijonov evrov. Imamo tudi proračunski sklad za naravne nesreče, ki razpolaga z okrog 170 milijonov evrov in iz katerega so 10 milijonov evrov že prejele humanitarne organizacije. Prav tako pa bi lahko Vlada pridobila dodatna sredstva za sanacijo posledic poplav s tem, da bi sredstva, ki jih rezident ne nameni za financiranje upravičencev do donacij do 1 % pripadale Skladu za obnovo Slovenije oziroma za sanacijo poplav in plazov, kar smo predlagali v Slovenski demokratski stranki ob interventnem zakonu ter ob tem tudi posegli v marsikatera neupravičena dodeljena sredstva nevladnim organizacijam. Tako kot o sanaciji je potrebno razmišljati o preventivi, o protipoplavni zaščiti, o čiščenju vodotokov. Žal moramo tudi v prihodnje pričakovati podobne vremenske ekstreme, zato je nujno potrebno, da smo na njih pripravljeni. Dejstvo je, da ustrezna sanacija vodotokov pomaga. Kot dva pozitivna primera lahko izpostavim protipoplavno zaščito Savinje skozi Celje, ki je mesto tokrat zaščitila. Tudi iz moje domače občine Videm, imamo primer dobre prakse, in sicer protipoplavna zaščita Polskave, katere projekt je sicer v zaključni fazi, ampak je že določena naselja ohranila suha.

Finančna pomoč države je ob katastrofah, kot smo bili deležni, seveda nujna. Mora pa država v prvi vrsti denar najti pri sebi ter počrpati vsa evropska sredstva, ki jih v ta namen lahko. Tukaj se ta Vlada do zdaj ni izkazala. Zato resen poziv, da se k temu hitro in odgovorno pristopi. Prebivalci Slovenije in gospodarstvo so svojo solidarnost nemudoma pokazali tako s fizično pomočjo kot s finančnimi nakazili, zato seveda ni prav, da bi jih v tem trenutku obvezno dodatno finančno obremenili. Solidarnostne sobote in solidarnostni prispevek od plače je v tem trenutku popolnoma nepotreben. Vsak, ki lahko je in bo pomagal. Obvezni prispevek, ki bi pa lahko v prihodnje postal tudi stalnica, pa pomeni le potuho Vladi, da ne razmišlja kje privarčevati po ministrstvih, temveč raje le enostavno dodatno obremeni delovne ljudi in gospodarstvo, kar je seveda krivično in v tem trenutku popolnoma nepotrebno. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da je finančna sredstva v proračunu potrebno zagotoviti, zato bomo rebalans podprli, vendar kot že rečeno, rebalans proračuna je slab, ker ne vsebuje vsega, kar bi lahko. Še vedno namreč obstajajo rezerve in dovolj časa je bilo, da bi se po ministrstvih tudi poiskale. Prav tako pa bomo v Slovenski demokratski stranki še naprej pomagali ljudem in budno spremljali upravičenost porabe sredstev za pomoč ljudem in gospodarstvu.

Najlepša hvala.