Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred slabim mesecem dni se je naša država soočila z največjo naravno nesrečo, nesrečo izjemnih razsežnosti, ki so prizadele velik del Slovenije in naših prebivalcev. Zaradi teh izrednih razmer je potrebno odločno ukrepanje države in posledično tem okoliščinam prilagoditi tudi proračun države za leto 2023. Dolžnost Vlade in mene kot ministra za finance je, da se odzovemo hitro in odločno ter zagotovimo vse potrebno za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu, to vključuje tudi zagotavljanje zadostnih sredstev za ukrepe, da se ljudem čim prej omogoči ustrezne pogoje bivanja, zagotovi dostopnost prizadetih območij ter podjetjem, obrtnikom in kmetijstvu, ki so jim te nesreče onemogočile delo, pomaga, da se spet postavijo na noge. Zavedamo se, da bo treba strniti vrste in za pomoč pri odpravi posledic poplav uporabiti vse možne vire sredstev, od EU sredstev do donacij, pri čemer bo država prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč tako, da bo določila odpravo posledic poplav za svoje prioriteto. Ni pa seveda nobenega dvoma, da bo pri obnovi Slovenije potrebna pomoč vseh, torej tudi gospodarskega in finančnega sektorja.

Danes vam tako predstavljam rebalans proračuna za leto 2023, ki odraža našo zavezanost k reševanju te krize. S predlaganim rebalansom, državni ga proračun spreminjamo zaradi zagotavljanja zadostnih sredstev za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odpravljanja posledic katastrofalnih poplav in kot že rečeno, nudenja pomoči vsem, ki jih je ta katastrofa prizadela. Rebalans proračuna je torej namenjen izključno in samo zagotovitvi sredstev za ta namen. S predlogom rebalansa se v finančnem načrtu Ministrstva za finance zagotavljajo dodatna sredstva v višini 220 milijonov kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa se zagotavlja še 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah oziroma za sanacijske ukrepe. Ta del sredstev se bo zagotovil s prenosom pravic porabe iz podprograma upravljanja s finančnim premoženjem. V luči energetske krize je bilo v proračunu namreč načrtovanih 300 milijonov evrov za morebitne dokapitalizacije ali naknadna vplačila kapitala družbe v stebru energetike za primer nadaljnjega zaostrovanja energetske krize. Glede na to, da se energetska kriza ne zaostruje, načrtovana sredstva za ta namen v višini 300 milijonov evrov torej ne bodo potrebna in se jih bo uporabila za namen odprave posledic poplav. V okviru novega podprograma Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, sta se za naravne nesreče s tem rebalansom v letu 2023 skupno tako načrtuje 520 milijonov evrov. Ta sredstva bodo skrbno porabljena, poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel Državni zbor. Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno, dodatna sredstva se bodo namreč zagotovila na račun zmanjšanja sredstev na računu državnega proračuna. Torej trenutna likvidnost sredstev je dovolj visoka, da ni potrebno dodatno zadolževanje.

Hvala lepa.