Hvala predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, najprej pojasnilo. Imam pač nogo v mavcu, zato bom iz klopi govoril, tako da nič drugega ni. Današnji rebalans je na videz enostaven. V resnici gre za dve postavki, 200 milijonov povečevanje proračunske rezerve in 300 milijonov iz B bilance. Vse je namenjeno sanaciji oziroma odpravi posledic katastrofalne ujme, ki jo je prizadela Slovenija.

O tem je bilo dosti povedano, pa vseeno si bom zdaj dovolil, ker vem, da vas to zelo zanima, da vam na kratko opišem prvo finančno konstrukcijo, kako se bomo lotili zbiranja sredstev za odpravo posledic te ujme.

Po eni prvi oceni naj bi bilo neposrednih škod med 4 in 5 milijard, recimo, da je tega 4,7 po zadnji oceni, medtem ko za odpravo, učinkovito odpravo, seveda ne gre samo za neposredno škodo, ampak zaenkrat planiramo med 6,7 in 7 milijard v naslednjih petih letih. To je tisti obseg s katerim računamo, da bi lahko stanje, da bi lahko situacijo na terenu ne povrnili v prejšnje stanje, ker od tega ne bi imeli vsi skupaj kaj dosti, ampak da bi lahko situacijo na terenu obrnili v bistveno boljše stanje, predvsem pa bistveno bolj odporno na podobne ujme, kot nas je zadela.

Namen je, da z zakonom o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, s tem zneskom, se pravi s približno 7 milijardami, poskušamo tem regijam pomagati na način, da bodo na bodoče ujme bistveno, bistveno boljše pripravljene.

Kako smo prišli do teh 6,7 oziroma 4,7 milijard? Kako jih bomo pokrili? Poleg teh 500 milijonov, o katerih bom tudi kasneje še povedal kje so, moram povedati, da je najpomembnejši vir skupaj 2 milijardi so evropska sredstva. Od teh 2 milijard odpade 400 milijonov na nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada, teh 5 milijard pa od teh 2 milijard odpade približno 800 milijonov na prerazporeditve, se pravi na kohezijska sredstva, na reprogram kohezijskih sredstev in 750 milijonov na dodatna povratna sredstva iz programa za okrevanje in odpornost. O vsem tem sem tudi včeraj obvestil predsednico Evropske komisije, danes bo pa vloga tudi formalno poslana v Bruselj. Poleg teh 2 milijard bo Vlada skozi prerazporejanje, če hočete varčevanje na nekaterih postavkah in prerazporejanje integralnih proračunskih sredstev pridobila približno milijardo 100, ja milijardo 100, približno milijardo 400, milijardo 300, pardon, se bo pridobilo iz solidarnostnih prispevkov, 350 bodo pa se pokrilo direktno iz zavarovalnin, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam. Na ta način pridemo na 4 milijarde 700, kar je tisto, kar poskušamo pokriti že danes. Hočemo imeti znane vire.

Ko govorimo o solidarnostnih prispevkih, hočem biti zelo ekspliciten, tu notri je vse, tako pravne kot fizične osebe. In sobote za fizične osebe pomenijo približno 150 milijonov. Prav je, da se zavedamo dimenzij in razreda velikosti, koliko bodo prispevali posamezni deležniki oziroma koliko je tisto, kar bo prispeval posamezen del naše družbe.

Ko govorimo o solidarnosti, bom ponovil geslo, tisti, ki več ima, tisti naj tudi več prispeva in za to bo tudi Vlada poskrbela, če bo potrebno z zakoni, tisti del, ki bo pa prostovoljen, bo pa prostovoljen.

Prepričani smo, da s tem, da je ta konstrukcija uravnotežena, da je ta konstrukcija izvedljiva in da taka kot je ne bo posegala v razvojne prioritete, ki so bile izpostavljene tako v koalicijski pogodbi na začetku mandata kot tudi ne v vseh pripravah proračunov, ne za leto 2023 ali 2024 ali še naprej. Želimo, da kljub tej ujmi, ki nas je prizadela, da smo pri tem hitri, zato bo večina teh sredstev v prvih 2 letih pridobljena iz finančnih virov, da smo hitri, hkrati pa, da s tem zaradi tega ne zaustavimo delovanja Slovenije. Ravno obratno. Prepričani smo, da lahko tudi to ujmo na nek način obrnemo v pospešek Sloveniji, če se bomo znali ustrezno in pravilno postaviti in tudi organizirati. Jaz si želim in poudarjam in o tem bo govora tudi kasneje pri obravnavi interventnega zakona, da se vsi zavedamo, da bomo najprej pomagali najbolj prizadetim, to so ljudje in nekaterim delom gospodarstva, potem pride na vrsto vse ostalo. Te prioritete so jasne in mi se jih bomo tudi držali. In samo še eno stvar, ki jo bom ponovil kasneje še enkrat, Vlada je zaupala obnovo strokovnjakom, politika se je umaknila strokovnjakom. Vlada bo v celoti upoštevala to, kar bodo strokovni sveti, o katerih bo kasneje govora, predlagali tudi in predvsem pri ureditvi protipoplavnih območij, zaščit, nadomestnih gradenj in podobno. Zato bi rad zdaj napovedal, da upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli.

Hvala.