Okej, ja, hvala lepa za vprašanje. Torej, seveda se pri proračunu odpre lahko en kup enih vprašanj, tako da jaz sem vam v uvodu dejansko pač povedala tiste stvari, ki se pač tega najbolj neposredno dotikajo. Seveda pa zdaj z veseljem še malo na ta vaša dodatna vprašanja.

Torej, podatkov o oceni škode še nimamo. Absolutno se strinjam z vami, da težko načrtuješ ukrepe in sklade in zneske, dokler nimaš, ampak tule je pač želela Vlada dejansko pokazati pomoč, ko so videli, kakšna je dimenzija te nesreče je šla v bistvu za to v pripravo rebalansa. In tudi to, ko ste omenili, ne da bi najprej pričakovali, da bodo ministrstva postrgala ostanke iz drugih postavk, absolutno, to je že v obstoječem, torej proračunu mogoče. Kot veste so v Zakonu o izvrševanju proračuna določena pravila, koliko lahko Vlada razporeja sama, koliko lahko ministrstva razporejajo sama znotraj določenih programov. Tako da to je bilo absolutno pač prvo navodilo, ki so ga dobili tudi posamezni resorji, da v bistvu tudi v to smer pogledajo. Nismo pa seveda želeli zaustavljati katerihkoli, pač v bistvu na silo zaustavljati kakršnihkoli investicij, ki so v teku, tudi s tega vidika, da je letos zadnje leto za porabo teh evropskih sredstev. Tako da to v zvezi s tem.

Podatki o oceni škode bodo v bistvu, rok je 22. september za vnos v aplikacijo Ajda. Podatki se intenzivno zbirajo po občinah. Problem te nesreče, te naravne nesreče je v tem, da je enostavno prizadela tako veliko število občin in čeprav imajo občine svoje popisne komisije, imajo predvsem tiste manjše občine dejansko tule težave, no, če povem tako zelo iskreno. In zato so se v bistvu tudi že, smo se tule dejansko povezali, zorganizirali, kako bo kakšna občina pomagala tiste, ki so več utrpele s temi občinskimi komisijami. Ampak do 22. 9. je torej rok, da se v Ajdo, v to aplikacijo vnesejo ocene občinskih komisij. Potem je pa še en teden časa za v bistvu za en tak nadzor, za eno tako v bistvu z…, ja kontrolo, da tako rečem, na ravni te državne komisije, da so v bistvu, ker to je… V bistvu to je tako, če imamo 212 občin, pa če je prišlo v, ne vem zdaj točno, kakšen je zadnji podatek, do koliko nesreče, potem je treba to skušati spraviti čim bolj na podoben imenovalec. Tu je treba ugotoviti, kakšna je metodologija, kaj se lahko prijavlja v to škodo, kako se oceni en deset let star stroj, kako se oceni… Tu je en kup enih stvari, ki jih, ki absolutno ves čas tečejo. In to je pomembno tudi zato, ker bomo potem na podlagi ocene škode, ki bo zbrana v tej Ajdi in v njej se zbira torej škoda tako o javni, torej o škodi na javni infrastrukturi in na privat podjetjih, zato da bomo prišli do celostne ocene škode. In potem je treba to metodologijo uskladiti še z metodologijo Evropske komisije za to, da nam, kaj nam pač oni priznajo za to oceno škode in da se potem te meje ugotavljajo glede na oceno škode, ki je nastala državi, kakšen je potem ta delež sredstev, ki ji pripadajo iz solidarnostnega sklada.

Zdaj rok mogoče, če sem zdaj že tukaj pri solidarnostnem skladu, rok je bil 12 tednov po nastanku nesreče. Se pravi, mi moramo do 27. oktobra na komisijo sporočiti, kakšna je ta končna ocena, kakšna je ocena te škode, zato da potem se lahko odvrtijo njihovi mlini v smer, da bi dobili še letos neko predplačilo.

Tukaj bi rada poudarila, da sredstva, ki jih bomo dobili iz Evrope, bodo upravičena samo pač ob tem, da bomo imeli dejansko dokazila. Zato smo tu tudi šli v proaktivno akcijo, da je treba zbirati račune, da je treba pač imeti dokazila, da bomo pač to potem lahko dejansko dobili izplačano. In številke, ki jih vsi poznamo iz obiska predsednice Von der Leyen je, da bi pač ocenjuje, da bi lahko do 100 milijonov dobili iz solidarnostnega sklada letos in še nekje do 300 milijonov, se pravi skupaj do 400 milijonov v obeh letih. Se pravi 100 milijonov letos, do 300 milijonov prihodnje leto. Je pa ta znesek, kot rečeno, odvisen od tega, kakšna bo na koncu skupna škoda.

Drugi vir, ki ste ga omenila, da obstajajo še drugi viri, je, kot pravite, torej sklad za okrevanje in odpornost. Glede sklada za okrevanje in odpornost smo zelo veliko se že pogovarjali tudi na tem odboru. Vi veste, da so vsa, torej nepovratna sredstva, ki so bila državi na voljo, da so bila dodeljena, da so nam bila celo znižana. Tako, da zdaj se dejansko v teh dneh od nastanka, torej od naravne nesreče, se pogovarjamo in delamo načrte, ker imamo samo še dva dni časa, 31. 8. je rok do katerega je treba na Evropsko komisijo sporočiti, če je država zainteresirana še za kakšna dodatna posojila iz tega sklada. Bi pa tukaj še enkrat rada poudarila, verjetno se preveč ponavljam, ampak posojila iz sklada za okrevanje in odpornost so pogojen denar oziroma niso brezpogojen, če je to različno in za odobritev dodatnih posojil iz tega sklada bo morala država predstaviti spet neko reformo in zato v bistvu s tega vidika posojila in nepovratna sredstva s finančnega vidika niso seveda primerljiva, ampak v planu je in ob 15.30, če bomo končali do takrat, imamo spet klic z Evropsko komisijo, kaj je treba narediti za to, da bi dejansko neka dodatna posojila ob mogoče, pa kakšnih kriterijih, ki bi znali biti mogoče zdaj malo milejši, zaradi dejstva, da smo imeli to naravno nesrečo, koliko bi v bistvu iz tega sklada lahko še dobili. Torej, kot rečeno, rok, da se država odloči, je 31. 8., potem je pa do konca leta treba pa izdelati spet dodatek k načrtu za okrevanje in odpornost, dogovoriti mejnike, cilje, ki se jih bo doseglo in potem v bistvu, ko bodo doseženi, potem šele pride do tega nakazila, da tako rečem, je pa to, da ne bo presenečenje, to je zadolževanje, država se lahko zadolži tudi drugje, je pa zdaj, ko smo intenzivno preverjali, so pogoji pri Evropski komisiji nekoliko ugodnejši z vidika cene tega posojila, kot recimo, če gre naša zakladnica in izda obveznico.

Spraševali ste sicer o uporabi podnebnega sklada v letošnjem letu. Zdaj, če vas dejansko zanima poraba podnebnega sklada, potem je na podnebnem skladu prenos stanja je bil v letošnjem letu, to je proračunski sklad na katerem je bil prenos 174 milijonov, letos, ker se polni iz CO2 kuponov, je bilo natečeno v ta sklad dodatnih 111 milijonov, se pravi veljavni proračun, 285, izplačil je bilo 60 milijonov predobremenitev, se pravi, da so zadaj že neke pogodbe, je 137 milijonov. Zdaj, če ste me spraševali pa o skladu za naravne nesreče, ne vem, morda ste me spraševali o tem skladu, to je pa še drug proračunski sklad, ta sklad se pa polni z izplačili iz proračuna, v tem skladu je pa trenutno na razpolago, mislim, da še okrog 170 milijonov evrov smo pa iz tega sklada za naravne nesreče, iz tega sklada se namreč financirajo torej interventni stroški v letu, ko naravna nesreča nastane, smo pa dejansko letos že plačali 2 milijona in pol občinam ob neurjih, to je bilo konec julija, potem dodaten milijon 100, se pravi za posamezne intervencijske stroške ob posameznih naravnih nesrečah, potem smo dali 10 milijonov humanitarnim organizacijam takrat, ko je prišlo do te ujme 4. avgusta, potem je šlo za izplačilo kmetom za lansko sušo. In v bistvu torej v tem skladu, iz katerega se plačuje to, kar sem povedala, ti interventni stroški, je ta hip na voljo še 170 milijonov. Tako, da v bistvu v rebalansu, če bodo zdaj dodatno namenjena teh 220 milijonov, potem imamo nekje, da rečem, teh integralnih virov, če jim tako rečemo, na razpolago v letošnjem letu 400 milijonov, od tega so ta sredstva, ki so na proračunskem skladu, se potem prenašajo v prihodnja leta, to kar pa letos iz proračuna ne bo porabljeno tukaj zdaj v rezervi, pa potem ni avtomatsko pravica porabe tudi za naslednje leto. Če sem kaj pozabila, me dajte, prosim, vprašati še enkrat. Jaz bi toliko. Hvala.