Najlepša hvala za dano besedo.

Lepo pozdravljeni z moje strani! Vsekakor naravna nesreča, ki smo ji bili priča v začetku avgusta v Sloveniji, je resnično izjemnih razsežnosti tako po obsegu kot tudi po nekih ocenah, ki jih dobivamo s terena, glede same škode in absolutno je pomembno, da vsi, tako Vlada kot tudi Državni zbor odreagiramo hitro, učinkovito in da čim prej sredstva pridejo do ljudi in da jim seveda pri tem maksimalno pomagamo.

Bi pa vseeno, morda smo v Slovenski demokratski stranki glede samega rebalansa proračuna pričakovali nekoliko več. Res, tako kot je povedala državna sekretarka, je zelo enostaven, v bistvu vsebuje na nek način dve spremembi, eno je dodatnih 220 milijonov evrov za pomoč ob naravnih nesrečah in pa 300 milijonov evrov se preusmerja iz sredstev, ki so bile namenjene planiranim dokapitalizacijam energetskih podjetij in tako nekako 520 milijonov evrov namenjamo odpravljanju posledic poplav. Zdaj tisto prvo, kar bi seveda želeli slišati, je ali že dejansko obstajajo kakšne neuradne ocene škode, ki jo je dejansko Slovenija utrpela. Namreč, če govorimo o sredstvih, ki jih moramo zagotoviti, verjetno najprej moramo vedeti, kakšen je sploh obseg, o katerem govorimo. Iz medijev lahko slišimo različne številke, jaz verjamem, da Vlada tukaj razpolaga z bolj konkretnimi podatki, pa v kolikor ti podatki obstajajo, bi za te podatke lepo prosila. Kot drugo me pa, seveda na nek način obžalujem dejstva, da se posamezna ministrstva in proračunski uporabniki niso nekoliko bolj potrudili pri samem rebalansu. Namreč verjamem, da ima prav vsak organ kje na posameznih postavkah kaj rezerve, in prav se mi zdi, da najprej postrgamo povsod, kjer imamo še kakšne viške. Morda kakšen pisarniški stol ali kaj podobnega v letošnjem letu ni tako nujen in bi lahko ta sredstva prvenstveno namenili za odpravljanje posledic poplav tam, kjer je to resnično nujno potrebno, absolutno seveda prej, preden dodatno obdavčujemo državljane - kar seveda ne s samim proračunom, ampak z enim zakonom, ki ga bomo obravnavali

prav tako na izredni seji. In kot drugo, Evropska unija, nič nismo slišali okoli tega, koliko sredstev dejansko si lahko obetamo iz naslova evropskih sredstev. Slišali smo, da nekako iz solidarnostnega sklada 100 milijonov v letošnjem letu, 300 milijonov v naslednjem letu. Zdaj vemo, da so seveda še drugi skladi, iz katerih lahko v takšnih primerih črpamo, vemo tudi, da se v tem tednu izteka rok za spremembe v samem načrtu za okrevanje in odpornost, pa me zanima ali ministrstvo te stvari pripravlja in koliko sredstev si dejansko za sanacijo posledic poprav lahko obetamo iz tega načrta. Zanima me tudi, koliko sredstev podnebnega sklada v letu 2023 je bilo do danes porabljenih. Verjamem, da ministrstvo te podatke ima, namreč to je seveda ključno, da najprej najdemo sredstva povsod drugje, potem pa dodatno obremenjujemo državljane z davki. Verjamem, da so številni že pomagali po svoji zmogljivosti, jih bodo tudi v prihodnje, ampak verjamem, da ima država rezerve. Vemo pa tudi, da bo sanacija absolutno potekala dlje časa, ne le v letošnjem letu in takrat bomo imeli, kot že rečeno, tudi pri pripravi proračuna za naslednje leto nekoliko več podatkov. Verjamem pa, da Vlada nekatere te podatke že ima, zato bi seveda prosili za, za te številke. Zdaj s strani predsednice Evropske komisije, v njenem nagovoru, ki je bil tukaj v Državnem zboru v mesecu avgustu, smo nekako lahko začutili, da nam je Evropska komisija pripravljena iti nasproti maksimalno tudi glede vseh sprememb pri črpanju evropskih sredstev, pa me zanima, na katerih programih dejansko boste kot Vlada zaprosili za spremembe in o kakšnih zneskih tukaj govorimo.

Najlepša hvala za odgovore.