Vlada se je na mnenje Fiskalnega sveta odzvala s pisnim mnenjem, v katerem je v bistvu dodatno pojasnila tiste konkretne stvari, na katere se je Fiskalni svet v bistvu torej obrnil. Bi pa želela… pa lahko že zdaj v uvodu, no, mogoče pojasniti res ta razkorak po sedmih mesecih. Načelno je primanjkljaj državnega proračuna na ravni 600 milijonov evrov in se verjetno res sliši veliko, da bi lahko v teh petih mesecih pridelali še tako velik, tako visok primanjkljaj. Ampak bi želela vseeno poudariti, ker skrbno spremljamo in gledamo, kaj se dogaja v državnem proračunu, poletna sezona je investicijska sezona, sezona gradenj, tako da računi za raznorazne projekte, investicije, predvsem tudi za evropske projekte in z njimi povezano s slovensko udeležbo prihajajo oziroma je jesen tisto področje, je jesen tisti čas, ko jih dobimo največ. Tako da iz evropskih sredstev se v letošnjem letu pričakuje še 500 milijonov v bistvu porabe za, kot rečeno, še slovensko udeležbo. Glede na to, da je Vlada v duhu 100 % črpanja evropskih sredstev posegla tudi po instrumentu tako imenovanih presežnih pravic porabe, pomeni, da bo poraba višja kot bo ta denar, ki ga bo zagotavljal Bruselj. Tako da iz tega naslova si do konca leta dejansko obetamo še plačilo številnih računov. Potem ne pozabimo na energetske ukrepe. Državni zbor je sprejel več zakonov za blažitev energetske krize in ti energetski ukrepi se plačujejo upravičencem mesečno, se pravi, vsak mesec prihajajo računi na to temo, no, čeprav se, no, se pravi, čeprav se financira iz proračunskega sklada, je ta neupravičen del, se pravi, predvsem DDV se financira iz državnega proračuna. Tako da tu imamo zdaj tudi velike projekte, ki jih je treba poravnati prav konec leta. Novembra in decembra bo torej dodatnih 90 milijonov šlo za blažitev stisk upokojencev, ki je bil sprejet pred par meseci. Seveda ne pozabimo, da je torej z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, da so bile sprejete pravne podlage, po katerih bodo potem, ko bo škoda letos nekako določena, dobili tako podjetniki kot občine predplačila in torej moramo zagotavljati denar za te namene. In pa, da ne bi pozabili zdravstvo kot prioritete te Vlade, o katerem se mogoče zdaj zaradi teh drugih vsebin govori manj. Tudi tam imamo še vedno v teku projekte, kjer plačamo vse opravljene storitve, ne zdaj več iz celega nabora, ampak pač še vedno neke ciljane storitve.

Tako da v bistvu v tej drugi polovici leta, druga polovica leta je z vidika odhodkov bistveno bolj intenzivna. Mi si seveda vedno želimo, da bi bili primanjkljaji nižji, kot jih napovemo. Tu smo seveda odvisni tako od porabe na eni strani kot tudi od prihodkov na drugi strani. To si mi, kot rečeno, želimo, da bo izid boljši, se pravi, da ne bomo dosegli teh 3 milijard 100 milijonov primanjkljaja, ampak kot rečeno, v drugi polovici leta je še dosti stvari, ki jih bo treba zdaj poravnati.

Toliko mogoče za uvod. Hvala lepa.