Spoštovana gospa predsednica, spoštovani kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Želel bi na kratko in jedrnato podati bistvene ugotovitve Fiskalnega sveta ob oceni rebalansa proračuna, zato mi dovolite, da pripravljen govor preberem. Sicer bo ta govor takoj po tem, ko jaz končam, objavljen na spletni strani Fiskalnega sveta.

Fiskalni svet ob oceni Predloga drugega rebalansa državnega proračuna za leto 2023 ugotavlja, da so spremembe v Predlogu rebalansa smiselne glede na razlog tokratnega rebalansa. Čeprav finančne posledice naravne katastrofe trenutno niso znane, je Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo v veliko večji meri pokazale ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Te bodo morale vsebovati oceno škode in oceno učinkov posegov države.

Spremembi v višini 220 milijonov evrov na strani odhodkov oziroma na postavki rezerve ter v višini 300 milijonov evrov računu finančnih naložb in terjatev ne spreminjata ocene, ki jo je Fiskalni svet podal že ob prvem rebalansu letošnjega proračuna v maju letos. Tam je zlasti poudaril ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v letu, v katerem sicer še veljajo izjemne okoliščine.

V prvi oceni rebalansa za letošnje leto smo poudarili tudi predimenzioniranost letošnjega proračuna. Podatki o realizaciji proračuna v sedmih mesecih temu pritrjujejo. Podatki namreč kažejo, da so bili verjetno zlasti odhodki precenjeni in da bi lahko bil primanjkljaj proračuna zato letos nižji od proračunskih načrtov. Za realizacijo načrtovanega primanjkljaja bi namreč moral primanjkljaj v zadnjih petih mesecih leta za skoraj dvakrat presegati primanjkljaj, ustvarjen v celem letu 2022.

Fiskalni svet ob tokratni oceni rebalansa zlasti opozarja na nujnost preglednega in verodostojnega načrtovanja ter izvajanja ukrepov, potrebnih za sanacijo poplav. Naravna nesreča velikega obsega načeloma sicer spada med tako imenovane enkratne dogodke, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil ne upoštevajo, a to ne velja nujno za vse ukrepe. Potreba po transparentnosti še posebej velja v primeru ustanovitve izven proračunskega sklada za odpravljanje posledic poplav, sploh v primeru sklada, ki bi bil del celotnega sektorja država. To velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav, za katere pa redne javne objave o njihovem delovanju niso na voljo.

Ob okrepljeni vlogi države pri pomoči in sanaciji pa je potrebno omejevati moralni hazard, tudi z ozaveščanjem glede zavarovanja premoženja zasebnega sektorja. Sredstva, ki so Sloveniji trenutno na voljo zlasti iz različnih virov Evropske unije, namreč v naslednjih desetletjih verjetno ne bodo vedno razpoložljiva v tako visokem obsegu. Ob zavedanju nujnosti interventnih ukrepov pa bi morali tudi ti ukrepi biti usmerjeni in zagotavljati učinkovito uporabo javnega denarja ter v čim večji meri preprečiti kakršnokoli nenamensko izkoriščanje javnih sredstev. Vlada bo v prihodnjih proračunskih dokumentih morala nasloviti tudi izzive, ki pred naravno nesrečo niso bili ustrezno naslovljeni. Odlašanje z ukrepanjem na teh področjih tudi vpliva na srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Hvala lepa.