Hvala in lep pozdrav še enkrat.

Večina rešitev, ki jih vključuje današnja novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti so bile podane na pobudo Inšpektorata za delo. Inšpektorat za delo je v svojih poročilih že več let opozarjal, da je področje beleženja delovnega časa eno izmed področij, kjer opaža največ kršitev delavskih pravic, povezanih z vodenjem evidenc delovnih ur in časa za odmor ter počitek. Hkrati pa inšpektorat že dlje časa opozarja, da ima težave tudi pri izvajanju nadzora v praksi, saj nima dovolj učinkovitih orodij za uspešen nadzor nad delovnimi evidencami in kaznovanjem kršiteljev. V praksi se namreč dogaja, da delodajalec beleži več različnih evidenc delovnega časa, eno zase, drugo za inšpekcijo, tretjo za delavce, dogaja se tudi, da so evidence pogosto pomanjkljive, ponarejene ali pa jih delodajalec preprosto nima. Urejene delovne evidence niso same sebi namen, saj v tem primeru ne gre samo za beleženje opravljenih delovnih ur, temveč tudi za evidenco o vrsti delovnega časa. Pomembno je tudi, da so v evidenci delovnega časa ustrezno zabeležene tudi vse opravljene nadure, delo v nočnem ali v nedeljskem času oziroma med prazniki ali opravljeno delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Vzpostavitev enotnega sistema delovnih evidenc in učinkovit nadzor nad njimi so pomembni predvsem zaradi zaščite pravic delavcev do poštenega plačila zato, da delavci na koncu meseca prejmejo dejansko plačilo za opravljeno število delovnih ur. V praksi se namreč pogosto dogaja, da delavci opravijo bistveno večje število ur, kot je prikazano na plačilni listi, na koncu tudi izplačano. To še posebej velja za nadurno delo. Beleženje izrabe odmora in počitka pa je pomembno predvsem z vidika obnavljanja fizične moči delavca, njegove delovne produktivnosti, ohranjanje delovne sposobnosti skozi daljše življenjsko obdobje ter zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Predlog zakona tako določa bolj jasna delovna razmerja za katere je potrebno voditi evidenco o izrabi delovnega časa, zagotavlja možnost delavcev, da se seznanijo s podatki iz delovnih evidenc, zagotavlja učinkovitejši inšpekcijski nadzor nad beleženjem delovnega časa, vključno z opravljenimi nadurami, nadurami in odmori ter počitki delavcev.

Predlagane rešitve predstavljajo kompromisni predlog in minimalni možni skupni dogovor med socialnimi partnerji, ki je bil dosežen po večletnem usklajevanju predloga zakona. Zaradi tega kompromisa je predvideno, da bodo morali obvezno elektronsko beležiti delovni čas zgolj tisti delodajalci, pri katerih bodo inšpektorji za delo ugotovili kršitve določil tega zakona, ki se nanašajo na vodenje delovne evidence. V tem primeru pa mora delodajalec voditi elektronsko evidenco delovnega časa dve leti po ugotovljeni kršitvi inšpektorata.

Poleg tega predlog zakona daje možnost delavcem in da sami predlagajo svojemu delodajalcu, da uvede elektronsko beleženje delovnega časa.

Socialni demokrati predlog zakona podpiramo, ker menimo, da prinaša primerne ukrepe za krepitev delavskih pravic in večjo socialno zaščito delavk in delavcev na področju vodenja evidenc delovnega časa. Kljub temu, da je bil predlog zakona po večletnih pogajanjih med socialnimi partnerji končno usklajen, podpiramo idejo, da se ponovno preverijo praktične posledice izvajanja tistih zakonskih določil v praksi, ki se nanašajo na spremembo 18. člena. Ta člen zakona določa podatke, ki jih morajo delodajalci vpisovati v evidenco delovnega časa. Številni deležniki utemeljeno opozarjajo, da predvidena sprememba tega člena ne upošteva raznolikosti oblik zaposlitve in delovnih procesov ter vse bolj pogostega dela izven kraja ali sedeža delodajalca, kot je na primer delo na domu ali terensko delo. Nalaganje delodajalcem obveznosti zbiranja bolj podrobnih podatkov o delovnem času tudi ni najbolj smiselno za tiste poklice, ki so povezani z zahtevnejšim intelektualnim ali kreativnim delom, kjer je opravljanje takšnega dela pogosto zelo individualno in odvisno od posameznikovih delovnih navad. Zato podpiramo idejo, da se ta problem in morebitna druga vprašanja ponovno odprejo v okviru ekonomsko-socialnega dialoga in v zvezi s tem pripravijo celovite ter sistemske rešitve, ki bodo v soglasju z vsemi socialnimi partnerji. Nismo pa naklonjeni sprejemanju parcialnih rešitev, ki bi posegale v dosežen kompromisni predlog na račun ene strani. Niti nismo naklonjeni amandmaju, ki bi bil sprejet v korist zgolj ene same poklicne skupine, druge skupine ali panoge pa bi bile s tem spregledane oziroma ignorirane. Hvala.