Dober dan vsem skupaj!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 2. izredni seji, 3. 7. 2023, in mu izrekla podporo. Je pa bila seznanjena z določenimi pomisleki stroke, predvsem Socialne zbornice Slovenije, ki opozarja, da je bila iz priprave predloga zakona praktično v celoti izključena, kljub temu, da gre za njeno osrednje strokovno področje dela. Predlaganemu ukrepu glede uvedbe kadrovskega štipendiranja na področju socialnega varstva je sicer izrazila podporo, obenem pa si želi, da bi se stroko socialnega varstva bolj upoštevalo tudi pri pripravi sprememb zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Prav tako si želi širitve njenih nalog v obliki javnih pooblastil v zvezi s pripravo kriterijev za vzpostavitev sistema kakovosti izvajanja storitev. Sodelovati bi želela tudi pri opredeljevanju pogojev za opravljanje socialnovarstvene dejavnosti, pri koordinaciji razvojne aktivnosti na področju usklajenega delovanja informacijskih baz, pri uresničevanju skupnih nalog in interesov izvajalcev na posameznem področju in še kaj bi se našlo. Socialna zbornica Slovenije je prav tako že večkrat opozorila, da bi bil Zakon o socialnem varstvu potreben obsežne prenove, saj je star in se v marsikaterem členu izključuje z drugimi zakoni. Pri tem nasprotuje morebitnemu nižanju izobrazbenih pogojev za zaposlene v socialnem varstvu, ker bi se slednje glede na izzive v praksi moralo kvečjemu zviševati. Zavzema se tudi za nove načine privabljanja kadrov v socialno varstvo in za ureditev licenc za izvajanje supervizije, ki je ključnega pomena za zaposlene v socialno varstvenih zavodih.

Komisija je bila seznanjena tudi s stališčem Sveta za invalide Republike Slovenije, ki opozarja, da socialne storitve izvajajo tudi invalidske organizacije, in sicer v okviru številnih posebnih socialnih programov, ki naslavljajo različne skupine invalidov. V okviru invalidskih organizacij se oblikuje kader s specifičnimi strokovnimi znanji, ki niso pridobljena zgolj formalno, ampak tudi na podlagi izkušenj. Strokovni delavci pri invalidskih organizacijah, ki koordinirajo posebne socialne programe, imajo praviloma status strokovnega delavca po 69. členu Zakona o socialnem varstvu, zato se opozarja tudi na ta potencialni del kadrovske strukture na področju socialnega varstva.

Komisija ugotavlja, da k predlogu zakona podaja nekaj pripomb tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, in sicer predlaga dopolnitev novega A79.d člena /?/ 16. člena predloga zakona, na način, da se lahko na javni razpis za nudenje pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim osebam iz evropskih sredstev prijavijo tudi invalidske organizacije; slednje imajo namreč posebno vlogo na področju prepoznavanja, preprečevanja, blaženja socialne izključenosti in materialne prikrajšanosti invalidov kot ene izmed najbolj ranljivih družbenih skupin. Z možnostjo sodelovanja na prej omenjenih javnih razpisih bi invalidske organizacije lahko zagotovile celovito pomoč širšemu krogu invalidov, ki se znajdejo v najtežjih socialnih stiskah, saj imajo drugače za takšne storitve na voljo premalo sredstev. In na podlagi predloženih amandmajev odbora ugotavljamo, da je predlog Sveta za invalide Republike Slovenije in NSIOS upoštevan, kar nas vse v komisiji izredno veseli.

NSIOS prav tako predlaga dopolnitev 25. člena predloga zakona z novim drugim odstavkom 100. člena Zakona o socialnem varstvu, in sicer tako, da bi bili prejemki trajne socialne pomoči prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključenost invalidov, in invalidi, katerih prihodki ne dosegajo zneska nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja socialno vključenost invalidov, oproščeni plačila vseh storitev, razen storitev institucionalnega varstva.

V komisiji smo ob razpravi o predlogu zakona podprli predlagano novo ureditev kadrovskih štipendij na področju socialnega varstva, saj se zavedamo pomanjkanja kadrov na tem področju, na katerem potrebe stalno naraščajo. Pri tem pa smo pozvali k iskanju dodatnih možnih rešitev in pozitivno promocijo poklicev v socialnem varstvu prepoznali kot pomemben del ukrepov za krepitev navedenega področja. Ugotovili smo tudi, da moramo kot družba spremeniti našo naravnanost in ocenili, da bi k sistematičnemu grajenju zavedanja pomenov poklicev na področju socialnega varstva pripomoglo tudi izobraževanje najmlajših na podlagi učenja iz izkušenj. Možen primer dobre prakse iz preteklosti predstavlja aktivno povezovanje med vrtci in šolami ter institucijami, ki delujejo na področju socialnega varstva, na primer domovi za starejše. Na tak način posamezna generacija lahko bistveno lažje razume potrebe drugih generacij. Komisija je bila seznanjena tudi s tem, da bodo nosilci programov, ki se jih bo financiralo z evropskimi sredstvi, lahko tako javni zavodi kot nevladne organizacije.

Tudi komisija je, tako kot Socialna zbornica Slovenije, pozvala pristojno ministrstvo, da čim prej pristopi k obsežnejši spremembi Zakona o socialnem varstvu in pri tem v pripravo rešitev vključi stroko in vse ključne deležnike, med drugim Socialno zbornico Slovenije, nevladne organizacije in tudi invalidske organizacije; le tako se bo po oceni komisije lahko oblikovalo rešitve, ki bodo temeljile na izkušnjah iz prakse in bodo odsev realnega stanja glede potreb prebivalstva na tem področju.

Kot že rečeno, predlog zakona smo, ob zavedanju, da gre večinoma za popravke, povezane z dolgotrajno oskrbo, podprli. Hvala.