Lep pozdrav in hvala lepa za besedo!

Stanje na področju socialnega varstva in predvsem socialnega dela se je v zadnjih desetletjih pod taktirko neoliberalne politike bistveno poslabšalo. Erozija socialnega dela je povezana predvsem z dejstvom, da se je zaradi povečane nadzorstvene in administrativno birokratske vloge socialnih delavcev bistveno zmanjšal čas za delo z uporabniki. Manj časa za strokovno delo, individualno obravnavo, nudenjem podpore v domačem okolju ter izvajanje preventivnih programov pa pomeni, da država bistveno slabše preprečuje pojave socialne izključenosti, revščine, nasilja, odvisnosti, depresije in podobno. Slabša strokovna podpora pomeni tudi, da se socialna politika ukvarja predvsem s posledicami, ne pa z vzroki za stiske posameznikov, kar pravzaprav vodi tudi v večje stroške, tako na ravni izdatkov za socialne transferje kot tudi na področju javnega zdravja, predvsem duševnega ter na področju kriminalitete.

Za ta negativni trend so krive zgrešene politike države v preteklosti in ne delo socialnih delavcev, ki so v tem procesu izgubili svojo strokovno avtonomijo in ugled, zato je naša skupna naloga, da povečamo strokovno avtonomijo delavk in delavcev na področju socialnega varstva, povečamo njihovo vlogo pri opravljanju ustanov, kjer delajo, in okrepimo strokoven pristop k socialnim stiskam, ki ni osnovan na prisili, nadzoru, ampak na razumevanju in podpori posameznikom, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski. Izkušnje uporabnic in uporabnikov na centrih za socialno delo se namreč ponavljajo - nerazumljivi obrazci, nedosegljive telefonske zveze in nedostopnost socialnih delavcev. Ko se ravno privadijo na svojega strokovnega delavca, ga zamenja drugi. Pojavi se nov multidisciplinarni tim in znova razlagajo isto travmo, sestavljajo nov načrt pomoči, ob tem stiska postaja vedno hujša, pridružijo se nove težave, ljudje počasi izgubijo voljo in začaran krog se spremeni v brezizhodno spiralo.

Tudi izkušnje nevladnikov se ponavljajo. Uporabnik, ki se recimo v petek ob dvanajstih zglasi na centru za socialno delo, pristane pri nevladni organizaciji, enako se zgodi uporabniku, za katerega se državne institucije na neki točki odločijo, da zanj niso pristojne. Sočasno pa je obstoj nevladnega sektorja vsakokrat znova odvisen od količine evropskih sredstev, mnenj vsakokratnih ocenjevalcev razpisov in trenutnih politik, ki ob pomanjkanju javnega denarja vedno najprej oskubijo sredstva za programe. Na tretjem bregu socialni delavec na centru za socialno delo spremlja zgodbo, kako so denimo nevladniki rešili enega brezdomca, ki mu sam ni uspel pomagati, medtem ko je rešil dvesto spisov o nasilju, opravil sto mediacij ob razvezi, obravnaval petdeset žrtev nasilja v družini, rešil premoženje osebe, ki je bila postavljena pod skrbništvo, in ob letnem usklajevanju socialnih transferjev pomagal sodelavcem izdajati odločbe.

Ogromno delo, ki ga opravijo strokovne delavke na centrih, pogosto ostaja nevidno zaradi nezadovoljstva. Centre za socialno delo zato zapuščajo številni strokovnjaki in strokovnjakinje, novi pa se na razpise redkokdaj prijavijo. Žrtve nekaterih zgrešenih politik na področju socialne politike za to niso le revni in zapostavljeni, ampak tudi strokovni in drugi delavci in delavke v socialnem varstvu ter socialno delo kot javna storitev, poslanstvo in poklic.

Zavedamo se, da nakopičenih težav ne bomo rešili z enim zakonom, ampak s kontinuiranim delom in posluhom za razvoj področja socialnega varstva, vendar le s spremembami, ki jih sprejemamo danes. Delamo prve korake. Pred nami je novela, ki prinaša kadrovske štipendije za študij socialnega dela ter podlago za črpanje evropskih sredstev za delo z najbolj izključenimi in ogroženimi skupinami. Novela, ki bo omogočila nov kader na centrih za socialno delo in usposabljanja za socialne delavce na najtežjih področjih, kot je na primer nasilje v družini. Novela, ki bo omogočila projekte podpore družinam, ki so se znašle v kompleksnih življenjskih situacijah, kar na njihovih domovih, namesto da so družine odvisne od prezasedenih terminov na centrih za socialno delo. Naš cilj je torej podpreti novo generacijo socialnih delavcev, ki bodo socialno delo pričeli preusmerjati s pozicije nadzora v pozicijo podpore uporabnikom, okrepiti javne zavode socialnega varstva in jih povezati z nevladnim sektorjem v skupne projekte, posameznikom in družinam omogočiti socialno varnost in vključenost, zmanjšati in čez čas preprečiti posledice revščine v družbi. Naloga države in njenih institucij je, da zmanjša odvisnost, kriminal in duševne bolezni v družbi na način, da ljudem nudi podporo.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iskreno upamo, da boste podprli novelo, ki bo omogočila izboljšanje socialnega položaja tistih, ki so jim vsi ostali obrnili hrbet.

Hvala.