Hvala za besedo. Jaz bi tukaj mogoče samo glede vstopnih točk še enkrat ponovila, da v zdajšnjem veljavnem zakonu so bile predvidene vstopne točke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zdaj v tem zakonu, popravljenem, bom rekla in dodelanem je so centri za socialno delo, a zdaj, če smem, no, samo komentirati,
10. TRKA (VI) 10.45
(nadaljevanje) glejte, ali ni tudi v zdravstvu podhranjenosti v kadru? Kakšna je razlika, da je vstopna točka v zdravstvu ali na centrih za socialno delo? Jaz mislim, da če bi bilo tisto najbolj pošteno in najbolj za dobro državljanov, pomeni, da oboji skupaj sodelujejo in zaradi zdravstvenih dokumentacij, komisij in nekje za izdati naprej odločbo. Jaz tukaj ne vidim ne vem kakšne bistvene razlike, ker vemo, da pomanjkanje kadra tako na socialnem varstvu kot v zdravstvenem kadru je. In ne samo zdaj, eno leto je tudi prej in se bo pokazalo zaradi staranja prebivalstva, da bo še naprej. In zato je treba intenzivno delati na tem. In jaz upam, da ti dve ministrstvi bodo delali, kar se tiče dolgotrajne oskrbe z roko v roki in si pač birokratsko tudi pomagali, da ne bo potrebno, ne vem, komisije iz Inštituta za socialno varstvo ali iz Socialne zbornice, če že ima dokumentacijo iz zdravstvene dokumentacije razvidno, da nekaj oseba potrebuje oziroma kaj potrebuje. Verjetno so komisije za tiste mejne primere ali za, ne vem, pri pritožbenih rokih in tako naprej. In tu smo tudi v okviru delovne skupine pač tudi predebatirali in poskušali najti boljšo rešitev. In verjamem, da jo bomo tudi še naprej iskali, v kolikor se bo pokazalo, da so anomalije.
Kar se tiče financiranja, v vašem zakonu so bili opredeljeni najprej demografski skladi, ki ste jih v času parlamentarnih volitev zelo populistično reklamirali, bom rekla. Ampak glejte, demografski sklad se mora od nekje polniti. Definitivno, da se mora polniti. Mislim, demografski sklad ustanoviti in delati reklamo, kako se bo dolgotrajna oskrba financirala iz demografskega sklada, ne vem, če je toliko pametno za tiste, ki vemo koliko je ena plus ena. V vašem zakonu, ker vemo, da Evropska unija zahteva dokazljivo vzdržnost finančnega sistema dolgotrajne oskrbe, so bili napisani tudi prispevki, bila so napisana sredstva iz EU in bila, bile so napisane donacije. Mislim, pri meni donacije, v tako obsežnem zakonu, bom rekla, zame to ni finančno vzdržno in tega sploh ne moreš planirati, glede na to, da imamo številke koliko bo dolgotrajne oskrbe v naslednjih letih prebivalstvo Slovenije potrebovalo, čisto tako.
In mogoče samo še za konec bi prosila ministrstvo, glede na številna vprašanja tudi javnosti, pri oskrbovancu družinskega člana se začne rok izvajanja s 1. 1. 2024. In skladno z uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi se ukine tudi družinski pomočnik. Jaz mislim, da tukaj bo zelo potrebno tudi odpreti še enkrat posebej to tematiko. Zakaj? Ker danes družinski pomočnik zajema v večini otroke, mladostnike, dolgotrajno bolne otroke in mladostnike. In, bom rekla, ta populacija prejema pravice, bom rekla, po Zakonu o socialnem varstvu oziroma po drugih zakonih, nekateri dodatek za pomoč in postrežbo pri nekaterih delovnih invalidih, ostalih po 18 letu pa se ukine po Zakonu o dolgotrajni oskrbi oziroma avtomatsko postane, če želi oskrbovanec družinskega člana. Zdaj vemo, da oskrbovanec družinskega člana po Zakonu o dolgotrajni oskrbi je, bom rekla, boljši pogoj kot sedanji družinski pomočnik. Mi smo izhajali iz boljše, bom rekla, finančnega vidika. Družinski pomočnik je prej prejemal 1,2-kratnik plus tega, da je mogel dodatek, ki ga je prejemal, vrniti nazaj občini, če ne, me popravite ministrstvo. V zdajšnjem zakonu je pa oskrbovanec družinskega člana 1,2 kratnik plačila. Dodatno se mu prizna 21 dni dopusta in v času dopusta neka nadomestna oskrba, ne neka oziroma je zakonsko nadomestna oskrba priznana. Kar se nam zdi pa bistveno je, da se v oskrbovancu družinskega člana ne upošteva socialni transfer oziroma tako imenovan ta zaseg premoženja, če imam prav. Prav tako dodatki, ki jih prejemajo družinski pomočniki po sedanjem zakonu, zdaj morajo ta del sredstev vračati v delu do dolgotrajne oskrbe kot oskrbovanec družinskega člana, se jim pa dodatek za pomoč in postrežbo ukine. In tukaj bi jaz prosila mogoče, če nimate danes točnega podatka, da se objavi ali da javno spregovorimo o tem, kolikšen del oziroma kdo izgubi pravice točno in kakšne oziroma katere so tiste nadomestne v dolgotrajni oskrbi, predvsem zaradi te populacije otrok, dolgotrajno bolnih otrok in razlike med neko prirojeno boleznijo in statusom invalida kot pridobljeno, ko vemo, da zaradi starosti, ki naj bi opredeljeval prav ta Zakon o dolgotrajni oskrbi. Jaz verjamem, da ogromno, bom rekla, prebivalstva nekako primerja med Zakonom o dolgotrajni oskrbi in Zakonom o osebni asistenci, sem pa zagovornik, da je še vedno to pomoč tretje osebe, da je potrebno tudi Zakon o osebni asistenci ovrednotiti ali dolgotrajno oskrbo oziroma zakon, obratno, Zakon o osebni asistenci ovrednotiti glede na potrebe, glede na finančno vzdržnost, tako da bo enakopravno za vse.
Hvala lepa.