Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade, ministrstev in ostali prisotni!

Državni svet je na včerajšnji 5. izredni seji sprejel odložilni veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi iz več razlogov. Prvi razlog je prehiter postopek sprejema zakona, ki mu je bilo v javni razpravi namenjenega bistveno premalo časa, zgolj pet dni. Številne pripombe zainteresirane javnosti in amandmaji k skorajda vsakemu členu predloga zakona kažejo na to, da so se rešitve sprejemale nepremišljeno in neusklajeno, zato je bila obravnava predloga zakona po nujnem postopku po naši oceni popolnoma neprimerna. Skoraj v celoti je bil zanemarjen tudi socialni dialog, predvsem glede ključnih vprašanj, na katera so med javno razpravo in v okviru zakonodajnega postopka opozarjali številni deležniki. Nujno potrebnega širšega družbenega konsenza se na tak način pač ne da doseči.

Kot ključno problematično področje pa smo v Državnem svetu prepoznali financiranje dolgotrajne oskrbe. V času javne razprave in med zakonodajnim postopkom so pomisleke in opozorila glede financiranja izrekle praktično vse skupine zavezancev za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo ali lastno udeležbo. Ocenjujemo, da sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem na dolgi rok vzdržen, po nepotrebnem pa bodo obremenjeni tako posamezniki kot tudi naše gospodarstvo, zavezanci za prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bodo namreč tako delavci kot delodajalci, kmeti, samostojni podjetniki, poslovodje, družbeniki družb ali ustanovitelji zavodov pa bodo obremenjeni celo dvojno, saj se zanje predvideva prispevek v višini dveh odstotkov od same osnove. Zaradi predvidenega prispevka v višini enega odstotka se bodo znižale tudi pokojnine upokojencem, od katerih je že zdaj več kot polovica pod pragom tveganja revščine, znižale pa se bodo tudi tako neto plače delavcem, ker se bo slej kot prej izkazalo v pritiskih na dvig plač. Tudi delodajalska združenja opozarjajo, da je predvidena ena odstotna stopnja prispevka za gospodarstvo nesprejemljiva, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj nadpovprečni, razbremenitev pa vlada kljub obljubam še ni zagotovila. Dodatne obremenitve iz naslova dolgotrajne oskrbe bi lahko zmanjšale konkurenčnost našega gospodarstva, posredno pa bodo tudi ogrožale obstoj delovnih mest. Predstavniki interesov delodajalcev so zato večkrat predlagali, da naj se vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe rešuje ločeno od vsebinskih vprašanj dolgotrajne oskrbe in išče širši družbeni konsenz.

Vprašanja dolgotrajne oskrbe bi bilo prav tako dobro reševati v povezavi s pokojninsko, zdravstveno in tudi davčno reformo. Ugotavljamo tudi, da predlagatelj ni odprto in jasno predstavil, zakaj se je odločil za predlagani način financiranja sistema dolgotrajne oskrbe. Obstajajo namreč tudi druge rešitve, ne samo dodatna obremenitev gospodarstva in naših državljanov, na primer financiranje iz državnega proračuna in iz že obstoječih sredstev iz blagajn pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih virov. S predlogom zakona se predvideva tudi uvedba tako imenovane lastne udeležbe, torej plačila iz žepa in to že z letom 2018. Opozarjamo… Se opravičujem, 2028. Opozarjamo, da se bo na takšen način zelo nesolidarno obremenilo ravno najbolj ranljive skupine prebivalstva in tiste, ki bodo dolgotrajno oskrbo najbolj potrebovali. Glede vseh odprtih vprašanj dolgotrajne oskrbe, bi nujno potrebovali medgeneracijski, medinstitucionalni in med interesni dogovor, saj bodo s prispevki zadevo obremenjeni dohodki različnih generacij, trenutni rokohitrski sprejem zakona zato pa je to popolnoma onemogočil. Na neustreznost predlaganih rešitev so opozorile tudi lokalne skupnosti, saj je za občine ključno, da bodo njihove obveznosti iz naslova dolgotrajne oskrbe jasne, tako z vsebinskega kot tudi predvsem s finančnega vidika. Občine so opozorile na nejasno časovnico sprejema nacionalnega programa na področju dolgotrajne oskrbe, ki bo določal javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, pa tudi na nedorečeno vlogo občin pri vzpostavljanju navedene mreže. Opozorili so tudi na nejasne razlike med storitvami pomoči na domu in dolgotrajno oskrbo na domu, in na to kateri del storitve zdravstvenega značaja se bo financiralo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kateri iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

V predlogu odložilnega veta opozarjamo tudi na vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bodo po novem Centri za socialno delo. Ti so že zdaj preobremenjeni in kadrovsko podhranjeni, še najbolj pa skrbi to, da izrazito nasprotujejo tej rešitvi, a predlagatelj njihovih pomislekov sploh ni upošteval. Glede na vsesplošno pomanjkanje kadrov na področju zdravstva in socialnega varstva je nerazumno, da se z novim zakonom ne predvidi vključitev vseh možnih kapacitet v državi, ki bi lahko izvajale storitve dolgotrajne oskrbe. Izvajalca dolgotrajne oskrbe se namreč omejuje zgolj na tiste, ki delujejo v javni mreži, medtem ko se kot možne izvajalca dolgotrajne oskrbe izloča pravne osebe, samostojne podjetnike in fizične osebe, ki bi samostojno opravljali dejavnost ali nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

O kakovosti sprejetega zakona je bilo veliko povedano tudi s strani obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, od katerih nekatere ostajajo aktualne kljub sprejetim amandmajem. Na primer glede neskladnosti predloženih določb z 48. členom Ustave, ki ureja proračun. Zakon namreč določa višino sredstev, ki naj bi se jih zagotavljalo za področje dolgotrajne oskrbe za več let vnaprej, tudi za leto 2025, za katerega proračun pa sploh še ni sprejet. Zakonodajno-pravna služba je izpostavljala tudi potencialno ustavnopravni nedopustni položaj, do katerega bi lahko prišlo v primeru podane pobude za razpis zakonodajnega referenduma. Gre za vprašanje njegove dopustnosti v povezavi z drugo alinejo drugega odstavka / nerazumljivo/ člena Ustave, ki referenduma na Zakon o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ne dopušča.

Na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov Državni svet ocenjuje, da bi moral Državni zbor o vsebini zakona ponovno razmisliti in ga ob ponovnem odločanju zavrniti. K temu pozivam tudi vse članice in člane tega odbora.

Hvala za vašo pozornost.