Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da se izkazani problem, ki je pravno sistemske narave, rešuje z interventno zakonodajo, ki pa ne ponuja rešitve na sistemski ravni, temveč le za začasno obdobje, zaradi česar tak problem dejansko še obstaja. Predvidena začasna rešitev ne ponuja jasno izraženih zagotovil za spoštovanje temeljnih načel porabe javnih sredstev. In tudi če se ureditev ureja le začasno, mora torej spoštovati vsa načela, ki jih terja sistemska ureditev.

Pri 1. členu v mnenju opozarjamo, da je notranje neskladen in glede na namen predloga zakona zajema preširoko področje urejanja.

V 2. členu glede prvega odstavka ni jasna povezava med novim načinom določanja cene zdravil in 24 urnim rokom za zagotovitev zdravil, ki je v uvodnem gradivu predloga zakona izpostavljen kot poglavitni problem pri zagotavljanju ustrezne preskrbe z zdravili. Drugačen način določanja cene namreč sam po sebi ne pospešuje dobave zdravil, saj je kljub temu treba zagotoviti ustrezno spoštovanje pravil porabe javnih sredstev. Posebej smo kot nepojasnjeno izpostavili razmerje do drugih določb veljavnega sistema za določanje cene zdravil, vključno z možnostjo zniževanja veljavne cene, kot jo dopušča 163. člen Zakona o zdravilih.

Z drugim odstavkom 2. člena se javne lekarniške zavode za dobavo zdravil iz 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti popolnoma izvzema iz sistema javnega naročanja, ne da bi se jim obenem določila tudi specialna ureditev nabave teh zdravil, kar je ustavno sporno.

Opozorili smo tudi, da je predlagana ureditev pomanjkljiva, ker ne ureja nadzora niti sankcioniranja morebitnih kršitev posebnih pravil, zaradi česar tudi ni jasno, zakaj je treba voditi posebno evidenco po tretjem odstavku.

Neurejeno pa ostaja tudi vprašanje, po katerih pravilih naj se dokončajo postopki zagotavljanja zalog predmetnih zdravil, ki na dan 31. decembra 2024 še ne bodo zaključeni, kakor tudi postopki za zagotavljanje zalog predmetnih zdravil, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona v teku.

Opredelila bi se še do amandmajev. Z vloženimi amandmaji se pomisleki Zakonodajno-pravne službe ustavnopravne narave ne odpravljajo. Z amandmajem k 2. členu se v prvem odstavku izrecno izključi uporaba vseh določb Zakona o javnem naročanju za dobavo in zagotavljanje zalog določenih zdravil, kar pa je po pravnem učinku enako ureditvi, kot je bila v osnovi predlagana. Pri tem se novega posebnega postopka, ki bi zagotavljal kavtele oziroma varovalke, previdnostne ukrepe sistema javnega naročanja ne določa, ker se v drugem odstavku 2. člena pri izbiri dobaviteljev zdravil ohranja le uporaba pravnega standarda, še vedno pa za to niso določeni kriteriji. Urejen je postopek potem, ko je dobavitelj že izbran, vendar je pa v tem delu določba prepodrobna za zakonsko urejanje, hkrati pa ne more nadomestiti tistega, kar po naši oceni tukaj manjka.

Z amandmaji se tudi ohranja vodenje evidence, pri tem pa se še vedno ne ureja nadzora, zaradi česar je vprašljivo zakaj je zdaj zapisano, da se vodi za namen zagotavljanja transparentnosti in preglednosti, ker tudi pristojen organ za nadzor ni določen. Torej, ne vemo kdo je ta nadzorni organ, ki bi lahko ukrepal. S tem je povezano tudi vprašanje sankcioniranja kršitev teh posebnih pravil, kar prav tako še vedno ni vključeno v predlagano ureditev. Zakonodajno-pravna služba zato ponovno predlaga razmislek o ustrezni dopolnitvi, kar bi bilo mogoče opraviti v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka.

Hvala.