Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vam, spoštovanim ministrom, poslancem in drugim prisotnim na današnji seji!

(Moje ime je Mitja Gorenšček, sem glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.)

Glejte, naj začnem, podobno kot moji predhodniki, tudi mi sočustvujemo s prizadetimi v tej nesreči. Rečeno je bilo, 25 % slovenskega prebivalstva je bilo ob tej ujmi prizadetih. Sam prihajam s Posočja, kjer smo tudi bili v moji zgodovini deležni vsaj 3 velikih nesreč, 3 potresov, tako da mi je ravnanje v tem, v takih situacijah precej domače.

Zahvaliti se želim tudi Vladi Republike Slovenije, ker je zelo hitro odreagirala, posebej Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, pa tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pohvalno je, da smo bili takoj, že isti dan, v petek vključeni v pripravo ukrepov za reševanje te krize in to povabilo smo z veseljem sprejeli. Zavedamo se, da gospodarstvo ni prva prioriteta. Prva prioriteta so prebivalci teh krajev, potrebno je najprej poskrbeti za njihovo zdravje, varnost, za njihove strehe nad glavo, le ljudje, civilno prebivalstvo, ki ima urejene te osnovne potrebe lahko, potem sodeluje tudi pri reševanju ostalih posledic, to je na infrastrukturi in v gospodarstvu. Druga naša prioriteta je infrastruktura, brez usposobitve neke infrastrukture ni možno dostopati tudi do gospodarskih objektov, ki so bili prizadeti in poškodovani, zato podpiramo, da se najprej uredi dostope do te infrastrukture. Veseli smo novic, ki kapljajo tudi do nas, da bo na razpolago v bližnji bodočnosti 30 premostitvenih mostov, ki nam bodo omogočali dostop do teh naših objektov. Visoko prioriteto mora imeti tudi gospodarstvo, gospodarski subjekti. Treba je zadržati jih v dobri kondiciji, treba je ohraniti delovna mesta, za to smo hvaležni ukrepom, ki smo jih skupaj pripravili z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za delo na skupni seji kriznega štaba, ki je potekala 7. avgusta letos. Predhodno, da ne bo izgledalo, da čakamo samo na pomoč drugih, smo se tudi na Gospodarski zbornici primerno organizirali interni krizni štab in uvedli sistem pomoči podjetje, podjetju. Kaj smo se dogovorili na ministrstvu z dvema ministroma in na katerih točkah smo bili praktično poenoteni? To je, da gospodarstvo v tem trenutku predvsem pričakuje ukrep čakanja na delo. Kot sistemski ukrep, smo si ga želeli že dolgo časa, tukaj smo izpostavili sicer dve vrsti čakanja na delo oziroma dve vrsti subvencioniranja čakanja na delo, in sicer za tista podjetja, ki so tako prizadeta, da več mesecev ne bodo mogla opravljati svoje dejavnosti je bilo soglasno sprejeto, da se Vladi predlaga, da bi imeli 100 % subvencioniranje čakanja na delo, to pomeni, zaposleni bi dobil osemdeset procentov plače, država bi pa komplet teh 80 %, to pomeni 100 % subvencionirala. Drugi ukrep na čakanju je bil za podjetja, ki so povezana v dobaviteljsko verigo s temi podjetji, ki bodo tudi do šest mesecev onesposobljena za delo, da se tem podjetjem enako omogoči instrument čakanja in sicer 80 % stroška čakanja na delo. Omenjeno je bilo tudi, da se za kot izhodni scenarij iz te krize, ko se bodo podjetja postopoma odpirala uvede ukrep skrajšanega delovnega časa za kombinacijo pri zagonu podjetij. Drugo, kar smo izpostavili je bila zagotovitev likvidnostnih sredstev preko SPS in preko SID banke. Tukaj o podrobnostih in o pogojih se še nismo dogovarjali, tretji ukrep, shema pomoči, ki jo je omenil tudi gospod Han, minister, tudi tukaj pričakujemo, da bomo detajle dorekli v naslednjih dneh. Četrti ukrep, moratorij na kredite. Tudi tukaj pričakujemo, da bomo našli konkretne rešitve. Peti, pomoč samozaposlenim.

Zdaj jaz bi se konkretno dotaknil še ukrepov, ki jih je predstavljal minister Mesec, kajti to so tisti prvi ukrepi, ki jih ta zakon, ki ga danes obravnavamo tudi ureja. In sicer čakanje na delo. Kot sem rekel, mi smo zelo zadovoljni s predlogom tega ukrepa. Želimo pa si ponovnega premisleka in sicer, da bi za podjetja, ki bodo dalj časa zaprta, onesposobljena za delo, da bi bila drugače obravnavana od ostalih, ki so povezani s to nesrečo kot dobavitelji v dobaviteljski verigi to pomeni, da bi imeli 100 % financiranje inštrumenta čakanje na delo. To je naša prva želja po spremembi pripravljenega zakona. Podpiramo višjo silo, podpiramo samo…, pomoč samozaposlenim, pričakujemo pa tudi retroaktivnost. Na tej seji je bilo rečeno, da bo ta inštrument čakanja veljal od dne, ko je kriza nastopila, to pomeni od 4. avgusta dalje, od takrat naprej je bilo ljudem onemogočeno opravljati delo oziroma poslova…, firmam poslovanje. Vse ostalo ukrepe podpiramo, dotakniti pa se moram še ukrepa, ki ga je minister Mesec omenil kot zadnji ukrep, in sicer dela prosti dan. Nam se zdi ta gesta izredno pozitivna, sami pa žal ne razumemo doprinosa. S samih področij, ki so bila najbolj prizadeta, nas opozarjajo na to, da ne bodo mogli sprejeti velikega števila tistih, ki bodo pripravljeni ali bomo pripravljeni priskočiti na pomoč. Težave imajo z osnovno infrastrukturo, s cestami, s parkirišči, težave imajo s primernimi deli in opremo in opremo za opravljanje teh del. Danes so nam sporočili na zbornico, pa tudi na Vlado, sem videl v / nerazumljivo/, da se zaradi nekvalificiranosti določenih že dogajajo nesreče pri delu. Naš predlog je, da bi se ta dela prosti dan spremenil v solidarnostni dan kot ga poznamo iz preteklosti, to pomeni dodaten delovni dan, katerega prihodek oziroma izkupiček bi šel v nek solidarnostni sklad, s katerim bi zmanjševali to škodo, kot fizično pomoč na teren pa naj grejo predvsem usposobljeni ljudi in v takem številu kot jih to okolje potrebuje oziroma more ustrezno, ustrezno opremiti, da bo ta pomoč res učinkovita. Poznamo tudi druge podobne primere iz zgodovine oziroma iz drugih držav, tudi recimo v Nemčiji so za solidarnost, za solidarnost se odpovedali enemu prazničnemu dnevu in te, ta sredstva namenili za pomoč pomoči potrebnim. In iz naše bližnje preteklosti tudi kot pomoč nam prizadetim v Posočju smo v vsej državi oddelali solidarnostni delovni dan in, saj pravim, sredstva, prihodek tega dne solidarnostno poklonili najbolj prizadetim.

Skratka, če povzamem še enkrat, da ne bomo napak razumljeni, v gospodarstvu in na Gospodarski zbornici vse čestitke vsem, ki se prizadevajo, vse čestitke za hitro reakcijo, vsem čestitke in zahvala za dobre ukrepe, imamo pa ta dva dobronamerna nasveta, to pomeni najbolj prizadetim 100 % pokrivanje stroškov čakanja in drugič, ponoven razmislek o tem ukrepu prostega delovnega dne. Opozarjajo nas tudi iz terena drugi, in sicer da če bi ta dan ostal, da je potrebno razmisliti ali je, to generalno velja za vse. Nekateri nas opozarjajo, da bi bilo treba izvzeti kritično infrastrukturo, tudi zdravstvo bo ta dan zaprto. Tudi otroško varstvo ne bo delovalo, to pomeni, ljudje, ki bi radi pomagali, ne bodo mogli oddati svojih otrok v varstvo. Tovorni promet na področju Republike Slovenije bo zaustavljen na ta prost, dela prosti dan. Drugo je pa tudi vprašanje delovanja trgovin. Saj pravim, še enkrat najlepša hvala in prosim za razmislek na ti dve naši pripombi. Hvala vam.