Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, ministrska ekipa ter poslanke in poslanci.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na včerajšnji izredni seji podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Komisija izraža zahvalo vsem pripadnikom Civilne zaščite, gasilcem, prostovoljcem in vsem ostalim, ki so požrtvovalno pomagali pri reševanju življenj in premoženja prebivalcev in gospodarskih družb ter ponovno dokazali učinkovitost in edinstvenost slovenskega sistema zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Prav tako izraža zahvalo Vladi, ki se je po največji naravni katastrofi v moderni zgodovini Slovenije hitro odzvala in pripravila interventni zakon z najbolj nujnimi ukrepi.

Komisija je podprla predlagane zakonske rešitve in tudi ustno predstavljene napovedane dopolnitve predloga zakona, ki so potrebne za vzpostavitev takojšnje in nujne pomoči ljudem, gospodarstvu in kmetijstvu. Podpira tudi predlagano retroaktivnost veljavnosti zadevnega zakona, saj so letošnje vremenske ujme, ki so se, ki so nastajale že od maja 2023, prizadele praktično vse slovenske občine, ki pri odpravi posledic naravnih nesreč večjega obsega potrebujejo finančno pomoč države, ki je veljavna zakonodaja ne predvideva. Komisija podpira uvajanje prehodnega programa odprave posledic, posledic nesreče, ki zajema nujne ukrepe za odpravo posledic / nerazumljivo/, omenjenih posledic. Ob tem meni, da bi ga morala Vlada pripraviti in sprejeti čim prej, saj predstavlja podlago za dodelitev predplačil, predplačil, predplačila sredstev občinam ali drugim neposrednim proračunskim uporabnikom. Medtem ko naj bi bile občine v skladu s prvotnim predlogom upravičene do predplačila sredstev največ do 20 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, bi bilo po mnenju komisije prav, da se obseg preplačila poveča, saj bi občine ob obsežnosti, obsežnosti škod po poplavah z večjimi sredstvi predplačil lažje in hitreje izvedle nujno prepotrebne sanacije. Na tem mestu bi zato pozdravili predlog, predlagan amandma za dvig plačil na 40 %. Glede predloga, da predhodno oceno neposredne škode pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, komisija ocenjuje, da tak način podaljšuje postopek za pridobivanje predplačila, zato daje v proučitev predlog, da bi tovrstne ocene pripravile občine, saj bi jo pripravile drastično hitreje. Komisija se zaveda, da bodo najbolj prizadeta lokalna okolja prioritetno, prioritetno dostopala do pomoči, vendar se poraja vprašanje, kdaj bodo pomoči, kdaj bo pomoč dočakale, kdaj bodo pomoč dočakale ostale občine, ki niso tako prizadete, vendar so letošnje vremenske ujme na njihovih območjih prav tako uničile javno infrastrukturo ter številne zasebne in predvsem gospodarske objekte. Komisija v zvezi z ukrepi na področju gospodarstva apeliram, da se obseg sredstev posojilnega sklada v predvideni višini do 100 milijonov za odpravo posledic posamezne nesreče poveča, saj je zadnja vremenska ujma povzročila enormno škodo gospodarstvu. Če bo gospodarstvo prejelo več pomoči, bo hitreje okrevalo, posledično pa bodo prek davkov sredstva hitreje vračala nazaj v državni proračun.

V duhu solidarnosti vseh državljank in državljanov Slovenije s prebivalci prizadetih območij komisija po vzoru predvidenega solidarnostnega dneva oziroma prostega dneva predlaga, da se določi tako imenovani, tako imenovani solidarnostni delovnik, na podlagi katerega bi se enodnevni oziroma delež enodnevnega zaslužka namenil prizadetim okoljem.

Komisija pričakuje, da bo napovedani interventni zakon in prihodnje novele sistemskega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč naslovil vsa odprta vprašanja in ukrepe, na katere opozarja reprezentativna združenja občin. Med drugim je nujno, da se v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč zaradi hitrejše aktivacije proračunskih sredstev za potrebe odprave posledic naravnih nesreč zniža mejna vrednost načrtovanih prihodkov državnega proračuna iz 0,3 promila na 0,2 promila.

Komisija meni, da bo treba pri prihodnjem spopadanju z vremenskimi ujmami in krepitvi podnebnih odpornosti, načrtovanih od nadaljnje aktivnosti na podlagi pridobljenih izkušenj iz nedavne katastrofalne vremenske ujme. Razmisliti bo treba o tveganjih iz naslova preteklega neustreznega proračunskega umeščanja objektov v prostor na območjih, ki so poplavno ogrožena, saj bodo drugače primorani vedno znova izvajati interventne ukrepe za odpravo posledic naravnih nesreč.

V povezavi s potrebno preusmeritvijo vseh razpoložljivih sredstev na projekte v najbolj prizadetih območjih, komisija opozarja, da bi bilo treba določitve, kateri projekti v tem trenutku niso nujni in da bo njihova realizacija zamaknjena, sprejeti v dogovoru z občinami, saj so lahko nekateri projekti z vidika države mogoče nepomembni, v občinah pa jih vidimo kot ključne razvojne spodbujevalce.

Komisija poziva vse državne institucije, da bi v prihodnje, da v prihodnje vodijo neposreden dialog z župani, saj najbolj poznajo lokalno okolje. Ker najtežje breme pri vzpostavljanju normalizacije življenja na prizadetih območjih nosijo prav župani, na katere se obračajo vsi prizadeti, komisija apelira, da se na državni ravni čim prej vzpostavi koordinacijski organ, do katerega bodo lahko dostopali župani in prenašali probleme s terena.

Komisija še posebej poudarja, da je nujno, da vsi deležniki, od države, občin in drugih institucij naredijo vse potrebno, da bo sanacija škode po avgustovski katastrofalni naravni ujmi v Sloveniji dejansko dokončana v doglednem času, saj se ne sme ponoviti zgodba iz Posočja, kjer se še nismo uspeli dokončati popotresne obnove.

Ob tem komisija izraža tudi upanje, da se bo trenutna enotnost, enotnost politike pri reševanju posledic naravne nesreče ohranila tudi pri sprejemanju prihodnjih odločitev, saj bo od njih odvisna učinkovitost odpravljanja škode pri letošnjih ujmah.

Ob nujnosti izvajanja interventnih ukrepov s strani države, države komisija apelira tudi na vse občine, ki jih je nedavno vremenska ujma niso prizadele, da po svojih zmožnostih pomagajo najbolj prizadetim.

Hvala.