Hvala za besedo.

Jaz bi mogoče želela poudariti, da smo vse te ukrepe, ki so nam jih predlagali ali pa posredovali resorji, seveda delali po časovno stisko in morali usklajevati tudi v skladu s pravili, ki veljajo na področju pravil Evropske unije za odpravo posledic naravnih nesreč.

Mogoče čisto toliko, za uvod bi povedala, da je potrebno ločiti med različnimi prejemniki državnih pomoči in sicer smo jih razdelili na pet sklopov, kot je pomoč prebivalstvu, kar ne predstavlja državno pomoč in tukaj se bo seveda pomoč delila po najhitrejšem možnem postopku, seveda pa pomoč ne bo smela presegati dejanske škode, ki jo je nek posameznik doživel. Potem, pomoči občinam zato, da v bistvu čim prej sanirajo vse te skupne infrastrukturne sanacije, za katere so odgovorne občine in tudi te pomoči ne predstavljajo državne pomoči, v tem primeru je še država tudi oziroma Vlada nasproti občinam in jim bo omogočila, da bodo prejeli 40 % pač teh javnih, mislim, predplačil za to, da bodo lahko odpravili te najnujnejše posledice. Potem, pomoči za javno infrastrukturo, tudi to niso državne pomoči in tukaj bodo pač vse pomoči oziroma javna sredstva poskušali zagotoviti na najhitrejši možen način. Imamo pa seveda tudi pomoči kmetijstvu, ki jih je že opredelil predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in pa pomoči gospodarstvu. To oboje pa predstavlja državno pomoč in je podvrženo pravilom državnih pomoči. Zdaj vsi ti ukrepi skupaj, ki so nam bili posredovani, ne smejo presegati dejansko izkazane škode, tako da pomoči se bodo med seboj seštevale, tako pomoči Ministrstva za gospodarstvo, pomoči Ministrstva za delo, predplačila in tako naprej. In vse te pomoči skupaj bomo morali paziti, da vseeno ne bodo smele preseči maksimalne oziroma te zgornje meje škode. Drugače smo pač morali zaradi tega tudi noter pripeljati, da bodo sploh gospodarski subjekti, bodo pa seveda prejeli tisti, ki imajo zavarovane stvari, zavarovalnine in te zavarovalnine seveda se vštevajo v obseg škode, obseg sredstev, ki so namenjeni za povrnitev škode. Tako da, pač dali smo noter varovalko, da bo mogoče, ko bodo ocenjene dejanske škode, potrebno mogoče kakšna sredstva vrniti. Pripeljali smo tudi novo, nov inštrument in sicer finančni inženiring, to predvsem s ciljem, da dokler podjetja ne bodo ali pa da bodo podjetja oziroma gospodarstva lahko čim prej sanirala škodo, bodo lahko dobili ugodna posojila oziroma kredite, garancije s strani SID banke. Potem so seveda bili dodani še, da se omogoča predplačila gospodarstvu tam nekje do 10 % ocenjen ocenjene škode, pa se bo potem, ko bo dejanska škoda ocenjena, se bo po potrebi, če bomo preveč izplačal vračala. Potem, Ministrstvo za delo je že opredelilo. Pripeljali smo noter tudi pomoči za samozaposlene, in sicer za samozaposlene podjetnike, samostojne kulturne delavce in pa kmete. V kolikor bodo dokazali, da so utrpeli škodo in da se jim je zmanjšal prihodek v primerjavi s preteklim letom bodo upravičeni do določene višine nadomestila. Naš cilj je oziroma smo želeli nekje zagotoviti, da bodo pomoči hitre. Pomoči se bodo dodeljevale tako v skladu s skupinsko izjemo, to pomeni, da pomoči odobrimo na Ministrstvu za finance oziroma pač pristojni organi in da ni treba teh pomoči priglašati Evropski komisiji, tako da ti postopki niso zamudni. Ravno tako se bodo pomoči lahko dodeljevale na podlagi deminimis pomoči za gospodarstvo za 200 tisoč evrov, tako da to naj bi bile tudi hitre pomoči, potem bomo pa še videli. Podrobneje bo, je pa vse skupaj opredeljeno v programu, ki ga bo predstavil, ki ga bo pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo in tam bodo podrobnejši pogoji opredeljeni, na kakšen način se pač pomoči izplačujejo in v obliki ugodnih posojil ali pa dotacij. Jaz mislim, da smo probali zdaj v tej prvi fazi zajeti, bom rekla, vse subjekte, ki so dejansko utrpeli škodo.

Toliko, no, zdaj za začetek. Hvala.