Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo. spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani kolegi iz Vlade.

Torej kmetijstvo je bilo v teh neurjih seveda zelo prizadeto, pa to ne v teh, ne šele v teh poplavah, ki smo jim bili priča 4. z noči, v noči iz 3. na 4. avgust, ampak že prej. Tako da je ministrstvo pristopilo k idejam, kako ublažiti te posledice že pred to najhujšo, najhujšim neurjem, zdaj smo jih samo še dopolnili.

Zdaj, tisto, kar kaže poudariti, je morda tole, no. Jaz prihajam iz Mozirja, tako da sem neposredno doživljal to grozoto, ki se je tam dogajala, bil sem tudi sam udeležen potem v čiščenju posledic, fizično, v blatu, v škornjih, tako da neposredno vem, kaj pomeni takšna poplava. To ni prva poplava, ki je doletela to območje, moje prvo srečanje z ogromno poplavo je bilo 1990. leta, ki je bila bistveno manjša od te, čeprav je že tista bila rušilna. No, v tem času so bile tri poplave skupaj, torej v tridesetih, dobrih tridesetih letih, štiri rušilne poplave v Zgornji Savinjski dolini.

Ko smo se na ministrstvu pripravljali na oblikovanje ukrepov, je bilo eno od izhodišč to, da naj naj bodo ukrepi robustni in kar se da učinkoviti, hkrati pa tudi v okviru zakonodaje, naše nacionalne kot tudi evropske. Za kmetijstvo seveda veljajo določeni okviri, ki morda drugje niso tako jasno določeni, tu pa se moramo znotraj tega gibati. Prva ideja, ki je tukaj bila oblikovana, je šla v smer, da oblikujemo državno pomoč tudi za tiste pojave, ki so zavarovaljivi, do sedaj smo imeli to samo za nezavarovaljive pojave, kot je recimo suša.

Zdaj smo stopili tudi na področje zavarovaljivih dogodkov, to so tisti, ki jih upravičenci oziroma lastniki kmetij, kmetovalci lahko zavarujejo, kot je toča, neurje, veter in podobno, pri tem smo zasledovali cilj, da tisti, ki so najbolj prizadeti, dobijo pomoč hitro in zato smo tukaj šli po sistemu de minimis, kmetovalci zelo dobro poznajo ta inštrument. No, gre za poljščine in pa tudi delovna sredstva, proizvodna sredstva, kjer je uničenje stoodstotno in ta se bo izplačevala…, ta pomoč bo šla po sistemu de minimis. V delu, ki, v delu poškodovanosti od 80 do 100 %, bo šla po sistemu klasičnem, ki ga kmetovalci tudi dobro poznajo, ocenjevanje škode preko občinskih, regionalnih in potem državne komisije in potem predvidoma izplačilo v naslednjem letu. Za sistem de minimis, predvidevam, da bomo izplačilo izvedli že v letošnjem letu. to bo za kmetovalce seveda pomembno.

Povedati želim tudi to, da smo imeli sestanke z deležniki, se pravi s stanovskimi organizacijami s področja kmetijstva, sestanek je bil zelo dober, razumejo tudi pomen solidarnosti pri tej ujmi, tudi kakšna recimo huda beseda, ki smo jo bili prej vajeni, je sploh nismo zasledili, tako da ta predlog je usklajen tudi z deležniškimi organizacijami, ni pa to zadnja stvar, ki bomo jo na področju kmetijstva naredili. Tako računam, da bo ta del, ki ga s področja kmetijstva obravnavamo v tem zakonu, v prvi vrsti vsaj za silo nadomestil te neizmerne škode, ki so se gor zgodile.

Vedeti moramo, da poleg izpada proizvodnje kmetijske, so porušeni tudi hlevi, ogromno je plazov, nasutega je ogromno gramoza, peska in drugih naplavin na kmetijskih zemljiščih, tudi recimo na travnikih so izkopane luknje, v bistvu gre za klasično ali pa bom rekel, zelo globoko spremembo geomorfologije na reki Savinji, pa tudi drugje. Skupaj bomo morali stopiti tako, da bomo kar se da solidarno znali tudi te tegobe, ki so nas zdaj doletele, sprejeti, bo pa to zagotovo šola, da podnebne spremembe so tukaj, da so pojavi, ki smo jim bili prej vajeni v nekaj manjših oblikah, tokrat res dramatični in če tukaj ravnanja ne spremenimo, nas čakajo samo še hujše zgodbe.

Hvala lepa.