Spoštovani vsi prisotni.

Te dni smo priča žalostnim podobam iz različnih delov Slovenije. Številni so ostali brez domov, v mnogih podjetjih so uničeni stroji z najsodobnejšo tehnologijo, odnesla je mostove, ceste, uničen ali hudo poškodovan je velik del gospodarske, družbene, komunalne in ostale infrastrukture. Škoda je ogromna, sega ne le v nekaj stotin, pač pa govorimo o več milijardah evrov. Žal pa je naravna ujma zahtevala tudi človeška življenja. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke izrekamo iskreno sožalje svojcem vseh žrtev te naravne nesreče. Kljub žrtvam in uničenim domovom pa smo priča neverjetnemu optimizmu in solidarnosti, zato priznanje, spoštovanje in iskrena zahvala vsem, ki na različne načine in na različnih koncih Slovenije pomagate pri odpravi posledic. V primeru take havarije sta poleg hitrega odziva pomembni tudi dobra koordinacija na političnem in operativnem nivoju, kjer seveda politični nivo predstavlja predvsem vlada. Po sobotnih izjavah premierja gospoda Goloba je bilo razumeti, da bomo danes obravnavali zakon po vzoru PKP zakona, ki je bil sprejet v nekih drugih, ravno tako kriznih razmerah in ki je omogočil, da je Slovenija iz covid krize izšla z najvišjo gospodarsko rastjo in z ohranitvijo na deset tisoče delovnih mest. Vendar temu ni tako. Obravnavamo novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bila s strani predsednika Vlade napovedana že pred dvema tednoma in se nanaša predvsem na posledice vremenskih ujm, ki so prizadele Slovenijo v maju in juliju, kar pomeni, da seveda ne ureja številnih vprašanj, ki jih je potrebno urediti za hitro in učinkovito odpravo posledic zadnjih poplav, ki so pustošile in plazov, ki so pustošili v noči med 3. in 4. avgustom. Danes so bili sicer s strani Vlade vloženi amandmaji, ki po vzoru PKP zakonodaje iz prejšnjega mandata - nekateri členi so dobesedno prepisani iz takratnega zakona - urejajo predvsem čakanje na delo, kar smo v Slovenski demokratski stranki seveda podprli. Vendar to ne bo dovolj, potrebno bo poseči v mnoge druge zakone in administrativno poenostaviti številne postopke, ki trenutno preprečujejo hitro in učinkovito sanacijo razmer v mandatu Vlade. V mandatu Vlade, ki jo je vodil gospod Janša, se je postopek debirokratizacije začel izvajati, žal pa je bil v številnih primerih ustavljen z nastopom te Vlade, nekatere dobre rešitve pa odpravljene z zakonom, ki ga je v začetku tega mandata vložil prav vladni Inštitut 8. marec, Golobova koalicija pa sprejela. Prejšnja vlada je znatna sredstva iz različnih skladov namenila ukrepom poplavne varnosti. V okviru načrta za okrevanje in krepitev odpornosti je bilo za protipoplavne ukrepe predvidenih 280 milijonov evrov, ki jih je sedanja vlada pred mesecem dni več kot prepolovila na 120 milijonov evrov. Ta sredstva je potrebno vrniti nazaj, s spremembo zakonodaje pa zagotoviti operativnost njihove izvedbe. Pred dvema letoma je bila na referendumu zavrnjena novela Zakona o vodah, ki je poleg odprave birokratskih ovir pri izvedbi protipoplavnih ukrepov predvidevala znatno višja sredstva za varnost pred poplavami. Besede, citiram, »če ne bomo sprejeli tega zakona, je velika možnost, da se nam bo v bodočnosti dogodila katastrofa,« konec citata, so takratne besede nekdanjega ministra Andreja Vizjaka. Proti takratni noveli so s transparenti Svoboda po celi Sloveniji paradirali predstavniki sedanjih strank vladajoče koalicije. Številni med njimi danes sedijo na visokih položajih v Vladi ali tu v parlamentu. Tudi to takrat s strani danes vladajočih strank politizirano novelo Zakona o vodah bi bilo potrebno čim prej sprejeti.

Glede novele zakona, ki jo obravnavamo danes, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali nekaj izboljšav, nekatere so bile sprejete, druge ne, zavrnjen je bil recimo utemeljen predlog za povišanje predplačil občinam in ostalim iz 20 oziroma 40 % na 50 % sredstev in poenostavitev sistema izvajanja.

V poslanski skupini tudi podpiramo dan solidarnosti, vendar ne tako, da bodo številni ta dan na podaljšanem vikend dopustu, pač pa tako, da se plačan dela prost dan omogoči vsem, ki ga potrebujejo za odpravo posledic naravne ujme, ostali pa bi morali delati in enodnevni zaslužek nameniti v sklad za pomoč prizadetim. / znak za konec razprave/

Pomanjkljivosti zakona se seveda zaveda tudi Vlada, saj so že napovedane številne dopolnitve, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke amandmajev kljub temu, da bi bilo potrebno zakon izboljšati, ne vlagamo, novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pa bomo soglasno podprli, tako kot smo doslej in bomo tudi v prihodnje podpirali vse dobre ukrepe, ki gredo v prid ljudem.