Lepo pozdravljeni v najmlajši mestni občini!

Uvodoma vam prinašamo pozdrave našega župana Janeza Kerina, ki vam želi ugodno počutje pri nas, je pa v bistvu na sestanku v Ljubljani, kjer se pogovarjajo o gradnji drugega bloka, ki je lahko razvojni potencial tudi za kmetijstvo na našem področju.

V bistvu svoj prispevek bom začel s par uvodnimi podatki o občini. Imamo 286 kvadratnih kilometrov vseh površin, od tega je kmetijske rabe 122 kvadratnih kilometrov. Pri nas prebiva nekaj manj kot 26 tisoč prebivalcev v 158 naseljih, kar je največ v državi. Imamo 14 krajevnih skupnosti, 2 mestni četrti. Mogoče še podatek o trenutnem proračunu, prihodki znašajo nekaj več kot 43 milijonov evrov, je pa na našem področju registriranih tisoč 664 kmetijskih gospodarstev.

Omenjen strateški načrt skupne kmetijske politike kot krovno usmeritev omenja trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države. Omenja dolgoročno prehransko varnost, tržno usmerjenost, kmetijsko raznolikost in pa tudi povečanje samooskrbe. Iz dokumenta nekako razberemo, da so pomembna vsa območja in pa vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost, ne glede na usmeritev ali pa na tržno usmerjenost. Poleg navedenega pa mislim, da je bistveno, da omenimo, da kmetijstvo svojo gospodarsko in pa socialno vlogo ohranja podeželje vitalno in pa poseljeno. In s tem v vidu smo v Mestni občini Krško pristopili k izdelavi strategije razvoja kmetijstva in ta dokument je v bistvu ključni strateški dokument razvoja podeželja v naši občini. Iz priloge uredbe Vlade, s katero je Vlada določila območja za kmetijstvo in predelavo hrane, ki so strateškega pomena, je razvidno, da kar nekaj izjemno pomembnih območij, leži v Posavju, kot je bilo že prej omenjeno, na drugi skici pa vidimo v bistvu našo občino, kjer je razvidna izredna heterogenost glede naravnih danosti. V teh ravninskih predelih, kjer so se v preteklosti izvajale agrooperacije in se je povečala tudi produktivnost in pa razvoj kmetijskih gospodarstev, je potencial za uvedbo namakanja, seveda pa na drugi strani ne smemo pozabiti v bistvu kmetijska gospodarstva, ki ležijo pa na v bistvu tem področju, kjer pa obstajajo omejeni dejavniki za kmetijstvo s kmetijsko pridelavo. In na teh področjih prihaja tako do opuščanja kmetovanja in pa posledično tudi do zaraščanja kmetijskih zemljišč.

V nadaljevanju nekaj trendov oziroma kazalcev razvoja, ki jih opažamo v naši občini. Dejstvo je, da se od spremembe družbenega reda v 90. letih konstantno zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, pri nas za več kot 70 %. Zaraščanje tal žal spremlja neodložljive strukturne spremembe v kmetijstvu kmetijskih zemljišč. Zaraščanje v naši občini evidentiranih že več kot 660 v bistvu hektarjev, zanimiv trend je tudi koncentracija in se v bistvu ta trend se v zadnjih 6 letih nadaljuje s povečano intenziviteto. V letu 2006 je kmetijsko gospodarstvo v občini povprečje obdelovalo 6,1 hektar površin, no letos, v letu 2019 pa je ta površina povečana na 7,2 hektarja. Opazni so tudi trendi specializacije in pa profesionalizacije pridelave, in to v vseh kmetijskih panogah. Pri tem je potrebno omeniti, da se pa ta specializacija in pa profesionalizacija najbolj pozna na področju zelenjadarstva, mlečne prireje in pa vinogradništva. In večkrat je že bil omenjen namakalni sistem Kalce-Naklo, ki je gotovo generator rasti kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave. Starostna struktura tudi zelo, v bistvu pomemben trend, ki dejansko kaže na konstantno slabšanje. Predvsem v bistvu nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so mlajši od 40. leta starosti, se konstantno zmanjšujejo, povečuje se pa število gospodarjev, ki presegajo 55. let v bistvu starosti. Mogoče še glede zaposlitev v kmetijstvu. V letu 2021 je bilo kmečko zavarovanih nekaj več kot 200 oseb, še v letu 2010 pa je bilo zavarovancev 289, kar pomeni, da v enajstletnem obdobju beležimo upad za več kot 30 %. Zdaj, razlog je gotovo tudi upokojevanje in pa demografske spremembe, na drugi strani pa verjamem, da se veliko mlajših ne odloča za poklic kmeta, ampak iščejo druge, bolj varne možnosti zaposlitve.

Zdaj v prihodnosti bo gotovo potrebno poiskati odgovore in pa najti ukrepe glede zagotavljanja novih zaposlitvenih možnosti na podeželju, ampak v bistvu najti način, kako dvigniti socialni kapital mladih žensk in pa drugih ranljivih skupin, skupin na podeželju. Potrebno bo spodbuditi prenose kmetij na mlajše gospodarje, potreben bo nadaljnji razvoj infrastrukture, spodbujati bo potrebno kolektivne naložbe, vertikalno povezovanje in tako naprej. Posebno na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje bo potrebna intenzivna podpora malim kmetijam, ki že danes težje prihajajo do državnih investicijskih podpor. Male kmetije so namreč pomembne tudi z vidika sonaravnega kmetovanja, samooskrbe in pa vzdrževanja kulturne krajine, kar v bistvu preprečuje zaraščanje. Dejansko pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč v naši mestni občini je velik in ga bo potrebno primerno izkoristiti. Tako majhne kot tudi specializirane kmetije bo potrebno nadgrajevati v smislu novih tehnologij, digitalizacije, robotizacije, novih znanj in pa opreme in da bodo tako lahko odgovarjali na v bistvu podnebne spremembe, na zakonodajne novosti in pa tudi na vse zahteve, ki jih postavljajo potrošniki. In pa, kar se mi zdi najpomembnejše, še z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč bo potrebno nadaljevati z agrarnimi operacijami, ki smo jih izvajali v našem prostoru v preteklosti.

Par podatkov o minulem delu. V zadnjem 13-letnem obdobju smo opravili komasacije na v obsegu več kot 1100 hektarov, opravljene so bile agromelioracije na teh komasacijskih področjih na več kot 75 hektarjih in pa mogoče najpomembnejši projekt, projekt namakanja Kalce-Naklo 2, kjer se je v bistvu nov namakalni sistem zgradil na 160 hektarjih, skupen vložek občinskega, evropskega in pa državnega proračuna v bistvu je presegel 160 hektarjev.

Ena izmed glavnih težav slovenskega kmetijstva je gotovo tudi zemljiška razdrobljenost. Na tej sliki želimo v bistvu pokazati stanje pred komasacijo in pa po komasaciji. Komasacije in pa predvsem agro operacije so osnova za izboljšanje stanja in pa osnova za lažjo obdelavo, s tem so pa povezane potem seveda tudi višji hektarski donosi in pa boljši pridelki. Pri tem moram poudariti, da samo nekaj let po končani komasaciji, da se že pojavljajo pobude s terena po vnovični komasaciji. Namreč prej omenjen trend staranja v bistvu nosilcev in pa v bistvu tudi opuščanja kmetijske dejavnosti dejansko povzročajo, da se zemljišča koncentrirajo in zahtevajo ponovno združitev. Če se v bistvu s komasacijami izboljšuje posestna struktura, pa se z namakanjem omogoča kakovostno in količinsko izenačeno pridelavo sadne zelenjave in pa drugih poljščin skozi celotno obdobje, tudi v času, ko ni padavin. Predhodniki so v bistvu pokazali, da dejansko brez namakanja pridelave hrane na našem področju ne bo več mogoče izvajati. Na našem področju se v bistvu v tem trenutku večina namakanje izvaja iz reke Krke, delno pa tudi iz podtalnic., To je par slikic še iz namakalnega sistema Kalce-Naklo.

V letu 2020 je občina pristopila k analizi kmetij in pa k analizi rabe na kmetijskih zemljiščih širšega Krškega polja, in sicer je s pomočjo Kmetijsko-gozdarskega zavoda narejena anketa pri več kot osemdesetih uporabnikih, večjih kmetih sedaj govorim in velika večina teh v bistvu uporabnikov je izrazilo interes za pristop k namakalnemu sistemu. Ta namakalni sistem ima za vir vode reko Savo, zdaj obstoječi predpisi, torej črpališče predvideno, omogočajo štiri kubične metre na sekundo odvzema vode iz Save, kar je bistveno več kot to področje lahko v bistvu konzumira, tako da vode je v našem primeru več, več kot dovolj.

Cel sistem je predviden na tisoč 800 hektarjih bruto površin zemljišč, nahajajo se pa med reko Savo, avtocesto in pa tudi južno od avtoceste in v bistvu ta sistem bi lahko povezal obstoječi sistem Kalce-Naklo in povezal Krko in pa Savo z virom vode. Pogoj za izgradnjo tega namakalnega sistema pa je seveda, da bodo lastniki kmetijskih zemljišč podpisali pogodbo o uporabi namakalnega sistema, to je prvi in osnovni pogoj, ki omogoča nadaljnje aktivnosti.

Še v bistvu par dejstev. Zdaj o pomembnosti namakanja v bistvu ne bi več izgubljal besed, bi se pa mogoče osredotočil na birokratizacijo in pa na čas, ki je potreben, da pridemo do realizacije enega namakalnega sistema. Iz izkušenj projekta Kalce-Naklo lahko povem, da je od začetka aktivnosti pa do izgradnje poteklo 7 let za 9 kilometrov cevovodov. Na nekem drugem področju, ko sem vodil projekt gradnje optičnih povezav, smo v dveh letih naredili 120 kilometrov tras od projektiranja do izgradnje. V bistvu za namakalne sisteme, ki je pa toliko pomemben v bistvu porabimo pa toliko nesorazmerno v bistvu veliko časa, o teh omejitvah so pa že predhodniki govorili, mogoče samo na tem področju še dejansko omejitev kulturne dediščine. V bistvu nahajamo se na območju, kjer je v bistvu v preteklosti bi bilo umeščeno rimsko mesto /Nerazumljivo/, tako da povsod, kjer bomo zakopali lopato, bomo naleteli tudi na v bistvu to to omejitev. In pa v bistvu največja ovira v tej prvi fazi, ki sem jo omenil, pa je seveda sodelovanje v bistvu lastnikov zemljišč. Na terenu namreč opažamo veliko nasprotovanje predvsem starejših in pa manjših lastnikov kmetijskih zemljišč, ki ne želijo pristati na pogoje, ki so zapisani v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.

V skladu z zakonom, namreč vsak lastnik kmetijskega zemljišča na področju lokalnega namakalnega sistema se mora namreč zavezati, da bo v štirih letih po izgradnji začel uporabljati ta namakalni sistem in da ga bo potem tudi 20 let uporabljal in pa kar je še za njih bolj v bistvu problematično, pa je to, da se mora s podpisom zavezati, da bo poravnaval v bistvu vse stroške na namakalnem sistemu, tudi tiste fiksne, ki niso vezani na porabo vode. Sicer zakonske zahteve so logične in so definitivno upravičene, vendar lastnik je tudi argument, da bo po izgradnji namakalnega sistema njihova zemlja bistveno več vredna oziroma da bodo omogočeni višji hektarski donosi za tiste, ki pridelava jih enostavno ne prepričajo. Gotovo pa v bistvu pri tej odločitvi ni v pomoč tudi odločitev Sklada kmetijskih zemljišč, ki namreč nam je odgovoril, da ne bo podpisoval pogodb o uporabi namakalnega sistema zato, ker obstoječi zakupniki v svojih pogodbah niso zavezani k namakanju. In to je en argument, ki ga ti manjši lastniki večkrat izpostavljajo, saj če sklad ni zainteresiran in ne podpiše, potem tudi mi ne bomo.

Omeniti moram, da se bo ta namakalni sistem v bistvu gradil za kapacitete vode za v bistvu površino, ki bo s pogodbami podpisano, kar pomeni, da naknadno vključevanje kmetov ne bo mogoče oziroma je povezano s hidravličnim delovanjem sistema, zato se mi zdi bistveno, da se trenutni lastniki, ti, ki v tem trenutku obdelujejo ali pa so samo

lastniki, da se, da se zavedajo pomembnosti in da bodo na nek način po sistemu korenčka in palice tudi kaznovani, v kolikor k temu projektu ne bodo pristopili. Prihaja namreč do neke absurdne situacije, ko posamezni lastnik ali pa zakupnik v primeru suše zahteva in pričakuje pomoč države za škodo, ki sušo nastaja, na drugi strani pa ni pripravljen podpisati pogodbe, s katerim bi velikemu delu Krškega polja omogočili v bistvu namakanje in pa zagotovili prihodnost tudi njihovim otrokom. In prepričan sem, da prihaja čas, ko bo potrebno zelo resno razmisliti o smiselnosti pogojevanja dodatnih teh v bistvu neposrednih plačil v tistih primerih, ko se posamezni prejemnik subvencij ne odloča za ponujeno agrarno operacijo. Se pravi, če ne potrebuješ pomoči občine in države, potem tudi ti je ne pričakuje na drugem področju.

Pri tem želim v bistvu omeniti še eno zgodbo, ki ni sicer neposredno povezana z namakanjem, gre pa za sistem ocenjevanja škode na kmetijskih površinah zaradi naravnih nesreč. V ta sistem so povsem neprimerno vključena tudi lokalne skupnosti in ki so kot zbiratelji vlog in tisti, ki smo v neposrednem kontaktu z ljudmi, tudi dežurni krivec za neizplačila. Po sedanji ureditvi namreč občinska komisija opravi oceno, končno oceno potem opravijo regijske komisije, lokalne skupnosti pa smo zadolžene za zbiranje prijav v fizični obliki, ki jih potem v bistvu v vnašamo v aplikacijo Ajda. Samo želel sem pokazati primer v bistvu take vloge. Kmet je dolžan v bistvu sam to izpolniti. Večinoma tega sami ne delajo, tako da v bistvu naši zaposleni na roke izpolnijo s strani in s strani podatkov, ki so tako ali pa tako razvidni iz zbirne vloge, potem je potrebno te podatke še enkrat pretipkat v sistem Ajda, kjer se potem v nadaljevanju obdeluje.

Večkrat smo že v bistvu pozvali, da bi pristojnost za ta sistem prišel na Ministrstvo za kmetijstvo oziroma na agencijo, in da bi se izkoristile vse prednosti digitalizacije in bi tako olajšali delo prijaviteljem, predvsem pa bi prenehali po nepotrebnem obremenjevati zaposlene, ki znotraj občinskih uprav pokrivajo kmetijstvo in so tako ali pa tako, smo v bistvu podhranjeni na tem področju.

Mogoče še podatek. V letu 2022 smo v postopku evidentirali 463 oškodovancev, za sušo jim vnesli podatke v računalniški program. Na vnosu in zbiranju sta delala dva študenta in pa tudi gospa Magda Krošelj, ki je pri nas skrbnica področja kmetijstva in je tudi glavna zaslužna za vse te uspehe, ki smo jih na tem področju na agrarnih operacijah dosegli v preteklih letih. Ta čas in vložena energija, ki jo je ona in pa študenti, ki so jih uporabili, bi lahko bistveno bolj koristno porabila na primer na področju sistema namakanja, sploh glede na to, da na koncu je bila ta povrnitev škode minorna za kmete, in da velika večina v bistvu od vsega tega skupnega dela ni imela nič.

Pa v bistvu, da zaključim. Območje Mestne občine Krško ima potencial za pridelavo zelenjave, ki bi lahko omogočila samooskrbo celotne Slovenije. Omenil sem, da skozi Krško v bistvu vsako sekundo steče štiri kubike vode, ki bi jih lahko namenili za namakanje. V kolikor tega potenciala ne bomo sposobni izkoristiti pri nas, ga bodo na Hrvaškem in v Srbiji nam potem pridelke prodajali nazaj v Slovenijo.

Namen moje predstavitve ni v bistvu kritizirati, ampak predvsem opozoriti vas odločevalce, da je namakanje potencial in pa seveda namen mi je izpostaviti določene detajle in pa ovire, ki nam jih zavestno ali nezavestno postavljajo posamezni organi. Izvedene agrarna operacija v preteklosti gotovo kažejo, da znamo in zmoremo, od zainteresiranosti kmetijske politike in pa predvsem od odzivnosti lastnikov pa bo odvisno, ali bomo našim zanamcem poleg dolgov, ki jim jih v bistvu ustvarjamo, pustili tudi materialna sredstva, neoporečno zemljo in pa znanje, ki bi lahko bila osnova za njihovo prehransko neodvisnost.

Hvala za pozornost.