Lepo pozdravljeni tudi v imenu Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki sodi v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije!

Spoštovana ministrica, člani odbora in ostali prisotni!

Jaz bom povzel par številk, v bistvu je gospa ministrica kot profesorica, so že kar nekaj številk podali, pa mogoče vse bolj koncentriram potem samo na koncu na tiste pobude pa predloge.

Zdaj, naš zavod, za občutek je eden izmed osmih v Sloveniji, deluje na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine, pokrivamo območje 19. občin in pa 7. upravnih enot, na osnovi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev pokrivamo oziroma naše območje zajema 82 tisoč, pa še nekaj kmetijskih zemljišč, preko 70 % v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost. Na leto pomagamo kmetom oddati preko 8500 zbirnih vlog in seveda del teh kmetij se ukvarja tudi z zelenjadarstvom, seveda. Pokrivamo vse panoge pač, ki se na tem območju odvijajo, mednje sodijo seveda tudi zelenjadarstvo in pa poljedelstvo, ki je neločljivo povezano z zelenjadarstvom. Seveda, številke so premajhne, pa še na koncu je odrezalo, skratka, tukaj smo želeli pokazati ta potencial, smo res na območju, kot je bilo tudi iz prejšnjih kart razvidno, kjer je voda na voljo in seveda mi ocenjujemo potencial za pridelavo zelenjave preko njivskih površin, to je 19 občin, ki so navedene in tukaj na desni strani z zeleno barvo so tiste občine, pri katerih je delež njivskih površin večji kot 40 odstotkov, to je za nas nek potencial, na katerem lahko gradimo tudi nadaljnjo predelavo seveda tudi tukaj močno izstopajo občine v Posavju. Pridelava zelenjave, to seveda so vsi podatki na osnovi danih zbirnih vlog naših kmetij. Skupaj na koncu seštevek teh kultur, ki so tu navedene, skratka zelenjadarske kulture preko 700 hektarjev na letni ravni. Mogoče ta grafi, konček na območju našega zavoda, gor na vrhu je s to oranžno barvo površina pod hektarji tistih pridelovalcev, ki jih štejemo za bolj intenzivno, dajmo tako reči, 250 hektarjev je tukaj površin pod zelenjadnicami in pa število kmetij, 150 tistih, ki so res tržni, večji, ki se ukvarjajo s tovrstno pridelavo. To je na vrhu pasica, tu spodaj pa razrez po občinah in vidite, da daleč naprej prednjačita občini Krško in pa Brežice in Sevnice. To so ravno te tri občine, ki sodijo v to območje. Sama pridelava zelenjave, še enkrat, povzetek številk z območja našega zavoda, okoli 250 tržnih pridelovalcev. Za samooskrbo, praktično vsaka kmetija ima nekaj zelenjave, vrtiček ne in ko to prijavi pod šifro kulture 412 na zbirni vlogi, pomeni, da je to mešana, mešana pridelava, bom rekel, ni to posamična kultura teh pridelovalcev, je pa 5 tisoč 500. Skupna površina na 718 hektarov, od tega mi ocenjujemo 250 tržne, kar je bilo tudi na prejšnjem grafikonu prikazano. Namakanih površin, danes je bilo veliko govora o namakalnih površinah oziroma o obsegu namakanih površin, naša ocena, da jih je tukaj pri nas za okrog 180 do 200 hektarjev namakanih površin z namenom namakanja zelenjadarskih kultur. Poljščine smo rekli, da so neločljivo povezane s pridelavo vrtnin oziroma zelenjadnic. Skupnih površin imamo tukaj preko 15 tisoč hektarjev. Prevladuje znotraj tega seveda koruza ali za zrnje ali silažo, žita, krompir, oljne buč, nekaj sončnic. Skratka, kar se pa tiče namakanja pri poljedelskih kulturah je pa tega bistveno manj, okrog 60 hektarov in še to, če štejemo krompir med, dajmo reči, med zelenjadnice, neke navezave, čeprav je to poljščina osnovnem namenu, skratka, 60 hektarov teh površin se namaka.

Pobude, težave in izhodišča za razmislek, ki jih nekako zaznavamo na terenu, v razgovorih s pridelovalci. Kar se tiče fitofarmacevtskih sredstev, ki so v veliko pomoč pri pridelavi, tako kot pri ostalih panogah, predvsem pri trajnih nasadih, je tudi tu naše kmetije bode to dejstvo, da se vsako leto oži nabor aktivnih snovi, ne govorimo o konkretnih pripravkih, ampak aktivne snovi se tiste, ki pomagajo pri pridelavi in to se močno oži. In pa, še ena stvar, vedno nam težko razumljivo dejstvo, zakaj se nek pripravek ali pa aktivno snov, ki je v sosednji državi na voljo par kilometrov stran, nekako nima dovoljenja za uporabo v Sloveniji. Vemo, da to ni hitro rešljiva zadeva, vendar je nelogično. Slovenija je že tako majhen trg v smislu zelenjadarstva pa še manjši in so te registracije predrage za tiste, ki se ukvarjajo s trženjem fitofarmacevtskih sredstev in seveda oni ekonomskega interesa nimajo registracije izvajati v Sloveniji, ampak to vedno bo ostala ta pobuda zagotovo.

Nadalje, biotično varstvo se v vse večji meri uvaja v pridelavo. Tukaj apeliramo ponovno, kar je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije že podala pobudo, da se čim prej izvede to preizkušanje petih koristnih organizmov. Nek nabor obstaja, ki je priporočen, kajti rabimo vsaj leto, dve, da se to stestira in potem pridelovalci lahko to uvedejo v svojo predelavo. Tako, tu je ta apel, naj se to čim prej sprovede. Mislim, da je kmetijski inštitut, tisti, ki je zadolžen za to preizkušanje.

Zdaj območje Natura, vemo kakšna težava, kar nosi s seboj. Mislim, da ni potrebno iti v podrobnosti. Tudi v povezavi s fitofarmacevtskimi sredstvi, za tisto famozno evropsko predvideno uredbo, ki bo močno omejila uporabo teh sredstev na tovrstnih območjih. Skratka, ali bo res prišlo do kakšnega premisleka ali smo v Sloveniji mogoče malo prepogumno začrtali ta območja?

Obdavčitev pridelave zelenjave, sigurno poznana zadeva, je pa ena razlika v bistvu z letošnjo kampanjo oziroma z obdavčitvijo se zgodila, in sicer do sedaj je nekako veljalo, da v kolikor na isti površini sta bili dve ali več zelenjadarski kulturi v istem letu, se je to štelo v bistvu v smislu obdavčitve v sklop posebnih kultur, skratka, dodatna obdavčitev, kar je bilo logično, temu nihče ne oporeka. Letos se to širi pa na, v bistvu na ta način, da že, če ima nekdo kot glavno kulturo poljščino, dajmo reči ječmen, in potem sledi vrtnarska kultura, da tudi to sodi med posebne kulture, kar pomeni, da se ta obdavčitev širi na večji obseg pridelovalcev, bom rekel, tudi, če mogoče ni tisto tako tržno, tržno namenjena pridelava zelenjave kot druge kulture v istem letu. Tukaj vidite ta razkorak. Za občutek, za njive je katastrski dohodek, seveda to govorim vse za kmetije, ki so obdavčene preko katastrskega dohodka, približno 90 evrov na hektar, ko se obdavči preko posebne kulture to pridelavo, je pa ta znesek 1.408 predviden za leto 2023, kar je velika, velika razlika. Žal tukaj verjamem, da verjetno ni rešitve kratkoročne, zagotovo za naprej pa. Poznali smo že proizvodno vezano plačilo za zelenjadnice, to je spodbuda za pridelovalce, ne, če imamo nizko samooskrbo, poznamo pomoči po sektorjih, poznamo plačilo preko ukrepov kmetijske politike. In bi dali pobudo, da se ponovno premisli, a ne bi tudi zelenjadarstvo sodilo v ta obseg panog ali pa pridelave, ki bi bilo deležno dodatne spodbude.

Kar se pa tiče veljavnega ukrepa, seveda integrirane pridelave, tako zelenjadarstva in pa poljščin, je nek apel, če je možno, da bi ti pridelovalci, ki se vključijo v eno in drugo integrirano pridelavo, tako poljedelstvo kot zelenjadarstvo, pridobili en certifikat, kar bi jim, postopek oziroma zmanjšalo to administrativno delo oziroma breme.

Toliko z moje strani. Hvala.