Spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Zelenjadarstvo v Sloveniji še nima ne vem kakšne bodočnosti oziroma nima velikega razvoja, saj v skupni kmetijski vrednosti predstavlja 9,7 % v letu 2021, kar je največ glede na pretekla leta, in se je nekje v obdobju od 2013 do 2020 pridelek v tem sektorju povečal za 104 %. Tudi stopnja samooskrbe ima trend povečanja, vendar smo še vedno zelo nesamooskrbni, kadar se pogovarjamo o sveži zelenjavi, je ta odstotek 59, medtem ko je takrat, ko ni sezonske zelenjave, pa odstotek bistveno manjši. Prav tako je sektor zelenjadarstva tudi zelo slabo organiziran. V Sloveniji še ni priznane nobene organizacije proizvajalcev, ki bi združevale proizvajalce zelenjave, imamo pa v sektorju sadja in zelenjave priznanih sedem skupin proizvajalcev, ki potem tudi skupno tržijo. Število tržnih pridelovalcev narašča in je od leta 2013 do 2019 naraslo skupaj za okrog petsto pridelovalcev. Opazen je tudi trend povečanja površin pod zelenjavo, od leta 2013 do 2019 so se površine pod zelenjavo povečale za 81 % oziroma za tisoč 221 hektarjev. Povečale pa so se tudi površine, pokrite za pridelavo na zelenjavo, in smo imeli v letu 2019 že pokritih okrog 105 hektarjev teh površin. V tem programskem obdobju je bilo zaznati upadanje površin integrirane pridelave zelenjave, kajti ni bilo plačil s področja KOPOP za integrirano pridelavo. S strateškim načrtom skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 se plačilo za integrirano pridelavo ponovno uvaja in lahko računamo na povečanje proizvodnje pod integrirano pridelavo. V obdobju med dvema popisoma, torej med leti 2010 in 2020, se je število pridelovalcev zelenjave zmanjšalo za 13 %, povečal se je pa odstotek površin za posamezno kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, vendar je to povprečje še vedno nizko. Površine, namenjene pridelavi zelenjave, se predvsem povečujejo na področju Pomurske regije, Podravske, Jugovzhodne regije, Gorenjske in pa Goriške regije. Mogoče za spodbudo, največji pridelovalci zelenjave v rastlinjakih so se v letošnjem letu nekako organizirali in ustanovili pri Gospodarski zbornici Slovenije Združenje pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, ki načrtujejo tudi večje investicije v naslednjih petih letih. Sektor pridelave zelenjave, tako kot sem poudarila že prej, dejansko ni organiziran tako, kot bi moral biti, in predvsem še ni tako dobro napredne tehnologije v uporabi. Torej, toliko, kar se tiče sektorja zelenjave.

Drugo področje, ki je s tem neposredno povezano, je pa namakanje. In če se dotaknem še malce namakanja kmetijskih zemljišč, je v skladu z veljavno zakonodajo, Zakona o kmetijskih zemljiščih. Lahko povemo, da ločimo javne namakalne sisteme, ki so v lasti lokalnih skupnosti, potem javne namakalne sisteme, ki so v lasti države, ter zasebne namakalne sisteme, ki so v lasti fizičnih in pravnih oseb. V Sloveniji namakamo okrog 6 tisoč 500 hektarjev kmetijskih površin, potenciala za namakanje imamo pa bistveno več. Na to temo sta bila izdelana tudi dva CRP projekta, in sicer, kjer je bilo ugotovljeno, da je potencialnih kmetijskih zemljišč za namakanje okrog 221 tisoč hektarjev, od tega je okrog 182 tisoč hektarjev njiv. Analizirani so bili tudi vodonosniki, in sicer od 155 obstoječih vodnih teles je bilo ugotovljeno, da je 71 vodnih teles s površinsko vodo tistih, ki omogočajo neposredno namakanje, da je 8 vodnih teles takih, ki omogočajo odvzem vode iz zadrževalnikov oziroma iz jezer, da je 54 vodnih teles takih, ki ne omogočajo namakanja, in 13 vodnih teles je umetno preoblikovanih in so primerni za nadaljnji odvzem vode ter namakanje, za 8 vodnih teles pa ni bilo podatkov. Torej, z direktno rabo vode za namakanje, tudi poleti je možno iz naših vodotokov s snežnim hidrološkim režimom, kot so Drava, Mura in pa Sava, iz vseh teh vodonosnikov oziroma iz vseh teh vodnih zajetij, lahko povemo, da imamo možnosti za namakanje za okrog 60 tisoč hektarov potencialnih površin, vendar tega pač nismo še izkoristili do sedaj, kajti, kot sem rekla že prej, imamo dejansko namakalnih površin samo 6 tisoč 500 hektarjev. Kaj so pa razlogi, zakaj se namakanje ni uveljavilo tako, kot je načrt razvoja za namakanje v Sloveniji to predvideval. In sicer, prvič je to pomanjkanje interesa za namakanje med samimi proizvajalci, potem je dolgotrajno pridobivanje soglasij in dovoljenj, slaba promocija namakanja in pa pomanjkanje predvsem pri prenosu znanja, oteženo je pa tudi umeščanje namakalnih sistemov v prostor, torej prostorska zakonodaja. Za razvoj zelenjadarstva bomo morali v Sloveniji dejansko zagotoviti čim bolj učinkovito uporabo kmetijskih zemljišč, zlasti obstoječih njiv, v smeri večjega obsega površin, s krompirjem in pa zelenjavo ter tudi večjo produktivnostjo. Povečati bo potrebno obseg pridelave zelenjave v zavarovanih prostorih, torej v rastlinjakih, okrepiti potrebne podpore znanja in inovacij, zlasti na področju razvoja tehnologij in pa povečanja odpornosti na podnebne spremembe v rastlinski pridelavi, zagotoviti čim več namakalnih sistemov in pa izboljšati starostno strukturo kmetijstva glede na sprejeti strateški načrt skupne kmetijske politike, in pa izvajanje, kjer se subvencijska kampanja začne 31. marca. Lahko povemo, da so dejansko pridelovalcem zelenjave na voljo naslednje intervencije, in sicer: neposredna plačila, to so nevezana neposredna plačila, osnovne dohodkovne podpore, potem dopolnilne dohodkovne podpore, potem dohodkovna podpora za trajnost ter sheme za podnebje in okolje ter dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Iz KOPOP intervencij, torej naravnih virov, so jim na razpolago: intervencije za vodne vire, potem ohranjanje kolobarja, integrirana pridelava, kjer sem rekla, da se letos ponovno uveljavlja, precizno gnojenje in škropljenje, lokalne sorte ter ekološka pridelava v primeru, če se kdo odloči za ekološko pridelavo.

Glede investicij, kjer se bodo razpisi začeli v drugi polovici leta 2023, bodo pa tukaj na razpolago naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo hranil in pa trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, naložbe v dvig produktivnosti in pa tehnološkega razvoja, torej izgradnje rastlinjakov ter naložbe v izgradnjo in pa posodobitev namakalnih sistemov, individualnih ter tudi javnih namakalnih sistemov.

Toliko bi jaz za začetek. Hvala.