Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica odbora, spoštovani državni sekretar s sodelavkama, kolegice in kolegi.

Ja, kolega Lisec je pravzaprav izpostavil vprašanje, ki je, nekako ga najprej zaznaš, ko pregleduješ predlog rebalansa za področje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej za ukrepe razvoja podeželja se sredstva, lahko rečem, drastično zmanjšujejo, za 10 milijonov 844 tisoč se zmanjšuje financiranje programa razvoj podeželja. Se pravi, identično vprašanje kot kolega Lisec imam tudi jaz.

Potem pa me zanima, načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023 do 2027. Ti finančni instrumenti takrat, ko so bili ti instrumenti sprejeti, so veliko obljubljali, zakaj finančno vrzel v kmetijstvu je Evropska investicijska banka ocenila na približno 950 milijonov evrov, se pravi, slaba milijarda, če zaokrožim in to se nanaša predvsem na dostop do dolgoročnega financiranja. Tukaj imamo problem. Največ težav pri dostopu do financ imajo majhna kmetijska gospodarstva, pri katerih je ta vrzel bila ocenjena s strani Evropske investicijske banke na približno 860 milijonov evrov. Predvsem Evropska investicijska banka ugotavlja tudi, da mladi kmetje pogosto nimajo bančne preteklosti, če smem tako reči, in finančnega znanja, zato imajo pri komuniciranju z bankami in razlagi poslovnih načrtov več težav kot druga kmetijska gospodarstva. Vaše kmetijstvo je v lanskem letu, julija, začelo raziskavo trga oziroma analizo povpraševanja po financiranju v kmetijskem sektorju. To se mi zdi dober pristop V ta namen je bil pripravljen vprašalnik, ki je bil poslan na približno tisoč 900 elektronskih naslovov. Samo ministrstvo ocenjuje, da je bil odziv zelo dobe. Kje so največji problemi glede financiranja? Anketirani kmetovalci so med ključnimi težavami s katerimi so se v zadnjih treh letih spoprijemali pri zagotavljanju finančnih sredstev za investicije navedli, prvič, nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov, tako je odgovorilo. približno 71 respondentov. Dvig cen repromateriala 70 %, dvig cen gnojil 67 % odstotkov, da je problematičen dvig cen energije je odgovorilo 65 % vprašanih oziroma tistih, ki so odgovorili in težave pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije 57 %. Ampak zdaj moje ključno vprašanje glede tovrstnih finančnih instrumentov v kmetijstvu je naslednje. Za letošnje leto, za leto 2024 in leto 2025 se predvideva skupaj teh instrumentov v skupni vrednosti za 20 milijonov, okroglih 20 milijonov evrov. Gospod državni sekretar, ali je ta številka fiksirana? Natančno ne vemo, težko prognoziramo kaj se bo v naslednjih treh letih dogajalo. Ali je možno, ne vem, z uredbo Vlade, kakorkoli že, to številko spreminjati? Moja subjektivna seveda ocena je, da je to relativno nizek znesek, ob tem, da je bilo v začetku, ko so se ti finančni instrumenti za kmetijstvo vzpostavljali, bilo kar veliko navdušenje. Tukaj bi rad majčkeno več vaših pojasnil in se vam vnaprej zahvaljujem. Hvala lepa.