Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, ostali vabljeni. Hvala za besedo.

Zdaj nekako, kot je že ministrica uvodoma nakazala, bi podal nekaj dodatnih pojasnil predvsem k prvemu, drugemu ter osmemu priporočilu, ker gre pravzaprav za tematike, ki spadajo v pristojnost Ministrstva za naravne vire in prostor, gre pa za vprašanja Nature 2000, vprašanje okolijsko občutljivih travinj ter vprašanje upravljanja populacije velikih zveri.

Zdaj najprej, kar se tiče vprašanja zmanjševanja območja Natura 2000. Tukaj bi res želeli uvodoma poudariti, da gre za to družbeno zavezo, kako bomo varovali naravo. Ta območja so bila namreč določena v zahtevnem večletnem procesu pod budnim očesom Evropske komisije in tudi bila predmet več predsodnih postopkov. Revidiranje območje za leto 2023 namen drugačnega izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike ni možno in tudi ne bo vodilo pričakovane spremembe, mislimo, da bi te zahteve lahko lažje naslovili s spremenjenim upravljanjem območij Natura 2000. Zdaj, kot je ministrica že omenila, Vlada je bila tukaj že izredno odzivna, mi smo za leto 2023 že pristopili k iskanju rešitev, našli v bistvu to prehodno obdobje, vendar bomo v nadaljevanju seveda nadaljevali tudi z iskanjem trajnih rešitev za 2024 in naprej, torej govorimo za režime za Naturo 2000 območja in OOTT, predvsem s ciljem, da bomo poskušali nekako uravnotežiti cilje prehranske varnosti na eni strani ter na drugi strani cilje varovanja okolja ter biodiverzitete. Jaz bi tukaj res želel poudariti, da pred tem odborom sem ravnokar prišel iz daljšega v bistvu sestanka, ki smo ga imeli tukaj s kolegi iz MKGP in ostalimi deležniki, predvsem v smislu iskanja določene fleksibilnosti, predvsem pa iskanja v bistvu določenih skupnih rešitev, da te izzive lahko pravzaprav tudi naslovimo. Zdaj, kar se tiče obsega površin v plačilu Natura 2000, ki je za leti 2023 in 2024 določene v strateškem načrtu, to je, kot je že ministrica omenila, začetno izhodišče je 750 hektarjev, če to prevedemo v relativni delež kmetijskih površin, gre za manj kot 0,2 % kmetijskih površin v uporabi, torej cilj je, da do leta 2027 pridemo do končnega števila, ki znaša 1700 hektarjev, ta pa v relativnem odstotku pomeni 0,3 % vseh kmetijskih površin v uporabi. Razumemo mi, da ne gre zgolj za relativna ali pa absolutna številka, ampak za temi številkami seveda stojijo kmetje s svojimi kmetijskimi gospodarstvi in kot je že ministrica izpostavila, naš cilj je, da do teh deležnikov, po naši začasni oceni je ta ciljna skupina nekje od 50 do 100 posameznikov, da se z ustreznimi rešitvami na njih naslovimo in pridemo do njih z individualnim pristopom in iščemo neke skupne rešitve. Druga pomembna tema, gre za okoljsko občutljiva trajna travinja, gre za del pogojenosti, standard, kot je že ministrica poudarila, gre za standard, ki zgolj prepoveduje spreminjanje ali preoravanje trajnih travnikov. Če je na tem območju že njivska površina, ta nizka površina na tem območju seveda lahko ostane. Na 18-ih območjih znotraj omrežja Natura 2000 je ta standard v bistvu že uveljavil od leta 2015, površine je določil strokovno naš Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, zajemale so okvirno 19 tisoč hektarjev, kjer je življenjski prostor dveh ali več vrst ali habitatnih tipov v slabem stanju ohranjenosti. Na teh 18-ih območjih se obseg kmetijskih površin v uporabi med leti 2015 in 2022 pravzaprav ni zmanjšal, še več, delež travniških površin, za katere kmetje vlagajo zbirne vloge, se je v tem obdobju pravzaprav še povečal. Zdaj, nova posledica novih pogajanj je seveda širitev OOTT na 11 novih območij, torej govorimo o skupni številki 29 območij, ki je, kot je že ministrica omenila, predvsem posledica zahtev Evropske komisije v teh pogajanjih. Predvsem pa je treba opozoriti, gre za območja, ki so po strokovni oceni pravzaprav življenjski prostor vrst in habitatnih tipov,

ki so v neugodnem stanju ohranjenosti oziroma se izkazujejo trendi spreminjanja kmetijske rabe na območju, ki lahko v kratkem ogrozijo tudi ugodno stanje travišč.

Kot že omenjeno, v letošnjem letu bo izveden še podroben proces pregleda teh območij z namenom, da te sloje ponovno redefiniramo, da tudi bolj natančno umestimo ta okoljsko občutljiva travna travinja, predvsem na te ključne površine za zagotavljanje trajnega travinja.

Še enkrat mogoče res poudarek, torej zahteve Evropske komisije so bile bistveno ambicioznejše, zahteve so bile, da v bistvu območje obsega več kot 70 tisoč hektarjev, v pogajanjih, je bilo izpogajano v bistvu površina, ki je vnesena v strateški načrt v velikosti 33 tisoč hektarjev.

Še kar se tiče informacije glede 8. priporočila, to pa je glede populacije velikih zveri in predvsem njihovem upravljanju, torej v Sloveniji že pravzaprav od vstopa v Evropsko unijo upravljamo z velikimi zvermi na način, da se zagotavlja njihovo varstvo in tudi zmanjšuje konflikte s prebivalstvom. Naš resor je v skladu z določbami uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah izdala dovoljenja za poseg v populacijo rjavega medveda. S tem ste se seznanili na tem matičnem telesu pred kratkim, odločba je bila izdana in v tem trenutku tudi v izvajanju, glede naslavljanja te problematike pa na ministrstvu pripravljamo v bistvu številne aktivnosti. Torej, v tem trenutku bomo imenovali strokovno posvetovalno skupino za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri, katere naloga je podajanje strokovnih stališč ter predlogov za izvajanje nalog in ukrepov upravljanja velikih zveri v Sloveniji. Prav tako interesna posvetovalna skupina za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri. In v tem trenutku tudi iščemo oziroma proučujemo najracionalnejši pristop za okrepitev pravnih podlag za delovanje intervencijske skupine, ki je v preteklosti že delovala in seveda je v bistvu naš namen, je ambicija, da v bistvu to skupino ponovno izpostavimo.

Zdaj, kar se tiče še izplačevanja odškodnin. Torej, izplačujemo odškodnine za škodo, ki jo povzročajo te zavarovane živalski vrt vrste. Govorimo o rjavem medvedu, volku in risu. Te se izplačujejo na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Zakona o divjadi in lovstvu. Torej, do odškodnine so upravičeni vsi, ki ravnajo kot dober gospodar in naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Seveda pa tudi sofinanciramo vse ukrepe za preprečitev nadaljnje škode, ki jo povzročajo živali zavarovanih vrst. Glede na to, da gre za kompleksno problematiko, je bilo po dogovoru tako s predsednikom Vlade in ostalimi v bistvu ključnimi resorji tudi dogovorjeno, da bomo v ta namen izpostavili še dodaten posvet. Ta posvet bo organiziran jutri, torej 12. 5. na temo Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu. Seveda tukaj bosta glavna prisotna ključna dva deležnika, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s prisotnostjo ministrice gospe Šinko in seveda tudi našega ministra gospoda Brežana. Bo pa kar široka paleta tako predavateljev kot govorcev. Govorimo o devetih predavateljev, predvsem, katerih cilj bo pa pač soočati različne poglede na izboljšanje upravljanja velikih zveri. In upamo tudi, da bomo prišli do v bistvu smiselnih in racionalnih odločitev. Za kakršnakoli dodatna pojasnila pa so vam tukaj s kolegom Bibičem na voljo iz Direktorata za naravo, tako da v nadaljevanju, če bo to potrebno oziroma če bo v razpravi tako tudi izkazano. Hvala za vašo pozornost.