Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Torej, jaz bi prvo povedala, da Vlada Republike Slovenije je prejela predlog priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta s strani skupine poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke. Vlada Republike Slovenije vsa ta priporočila zavrača ravno iz razloga, da niso potrebna, kajti v tem času se izvajajo aktivnosti in se rešujejo zadeve. Prav tako pa moram še v nadaljevanju povedati, da Vlada Republike Slovenije se zelo dobro zaveda pomena slovenskega kmetijstva. Ta vlada je v svojem vladanju, torej v imenovanju od 1. junija pa vse do 30. aprila namenila za kmetijsko proizvodnjo za različne sektorje več kot 38 milijonov, in sicer tako za pomoč zaradi visokih cen repro materiala, pomoč mlečnemu sektorju, potem pavšalno nadomestilo za pokritje dodatnih stroškov zaradi povišanja cen predelave, potem zaradi začetnih naložb, vložitve tistih, ki niso uspeli iz svojih investicij izpeljati do konca in zaradi tega potem finančno pomoč sadjarjem, ribičem in nenazadnje tudi finančno pomoč čebelarjem zelo visokem znesku, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Pomoči so bile deležne tudi vse živinorejske kmetije zaradi izpada dohodka, in sicer zaradi suše v letu 2022 v določenem obsegu.

Glede posameznih priporočil pa bi se naslonila takole. Torej strateški načrt skupne kmetijske politike je bil nekako v začetku pripravljanja, se začel pripravljati leta 2018, takrat se je delala SWOT analiza, v tem času so se pripravljali tudi vsi osnutki in torej ta strateški načrt kot osnutek je bil decembra 2021 poslan tudi v Evropsko komisijo, na predlog kot Evropski komisiji. Evropska komisija je na ta strateški načrt dala 244 pripomb in Vlada, ko je začela, 1. januarja je nastopila, se je morala lotiti vseh teh pripomb, pripravljati argumentacijo za reševanje tega strateškega načrta, kaj vemo, strateški načrt je moral biti sprejet v letu 2020, zato, da se potem lahko uveljavljajo neposredna plačila in tudi vse ostale intervencije v letu 2023, ker strateški načrt velja za obdobje 2023-2027. Torej v tem času so potekala izredna pogajanja in v teh pogajanjih je bilo dejansko pomembno povedati, da je bil namenjen ta strateški načrt tako zagotavljanju prehranske varnosti kot varovanju okolja in ohranjanju biotske pestrosti. Cilj varstva narave in pridelave hrane, ki je osnovno poslanstvo kmetijstva, so pa lahko tudi komplementarni. Torej proces usklajevanja z drugimi resorji, torej z Evropsko komisijo, z vsemi pripravljavci okoljskega poročila in pa z deležniki je bil celovit, dolgotrajen, ravno s ciljem, da se tudi tukaj najdejo najbolj kompromisne rešitve.

Pomemben dejavnik pri pogajanjih pa je bil tudi opomin Evropske komisije proti Republiki Sloveniji glede neustreznega izvajanja direktive o pticah in habitatne direktive. Ampak tukaj o Naturi 2000 jaz ne bi nič kaj dosti več povedala, ker bo verjetno državni sekretar to področje dejansko zelo dobro pokril. In sicer, povedala bi pa potem samo to, da dejansko kot kompromis vseh teh pogajanj, ki so bila, je bilo, da se je dejansko obseg območja v obseg območja režimov v Naturi 2000, ki je bil že decembra 2021 v obsegu tisoč 200 hektarov pač nekako zvišal za 500 hektarov na tisoč 700 hektarov in tisoč 700 hektarov se uveljavlja v letu 2027. Torej, sedaj v tem obdobju je dejansko obseg na območju Natura 2000 enak, kot je bil predlagan v letu 2021 na tisoč 200 hektarji. Potem pa drugi kompromis, ki je moral biti dosežen za z Evropsko komisijo so pa bila območja okoljsko občutljivega trajnega travinja. Tukaj je bilo dogovorjeno, da se dejansko obseg območja okoljsko občutljivega trajnega travinja poveča na 33 tisoč hektarov. In sicer to, kar je območje okoljsko trajnega travinja, da ne bomo slučajno mešali, pomeni to, da dejansko to pomeni, da kmet tega travnika, ki pa je bil že pet let travnik, torej to ni travnik, je nastal v enem letu, ampak travnik, ki je bil že pet let, ne sme preorati. Vse ostale intervencije pa lahko izvaja. To pomeni, da lahko pase, lahko kosi in je to tudi pogoj za pogoj za uveljavljanje neposrednih plačil. Problem je edino v tem, da se dejansko ta travinje ne sme preoravati in pa tudi ne sme izvajati drugih investicij, kot je na primer trajni nasad. Vendar brez, to pa moram posebej poudariti, brez takih kompromisnih rešitev, kot je povečanje sloja območja okoljsko občutljivega trajnega travinja na 33 tisoč hektarjev in pa povečanje režimov na Natura 2000 na tisoč 700 hektarjev v letu 2027 ne bi bilo možno izvajati in koristiti sredstev v obsegu eno milijardo 800 milijonov evrov za ukrepe kmetijske politike. Torej, če smo želeli, da bo strateški načrt sprejet in da bodo dejansko kmetje lahko koristili sredstva in to, kar tudi se sedaj dogaja, kajti kmetje neposredna plačila že uveljavljajo in ni na terenu nobenih hujših izpadov, da bi rekli, da je karkoli problematično. Mi imamo že tudi kar precej vlog vključenih, tako da v tej smeri je bilo potrebno dejansko narediti vse, da bo strateški načrt na strani Evropske komisije potrjen in da bodo potem kmetje lahko tudi uveljavljali vse subvencije. Na podlagi pripomb, ki smo jih dobili s strani kmetov, smo mi te pripombe skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor proučevali in dejansko tudi prisluhnili deležnikom na način, da se dejansko prehodni režim v letu 2023 izvaja prostovoljno. Torej, da so tukaj režimi za Naturo 2000 prostovoljni. Torej, lahko jih izvaja tisti, ki jih želi, niso pa potem obvezujoči. In pa za naslednje leto, torej za leto 2024 in naprej se bodo pa sloji potem dejansko revidirali, bo prišlo do revizije teh slojev. Medtem ko pri občutljivem, torej pri območju občutljivega, trajnega, okoljsko občutljivega trajnega travinja bomo pa dejansko individualno izvajali individualni pristop. Šli dejansko od kmetije do kmetije. Kajti, tukaj ugotavljamo, da je s tem prizadeti okrog 50 do 100 kmetij, ki dejansko se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki jim mogoče to povzroča težave, zato bomo tukaj potem šli individualne pristope izvajati. Toliko bi jaz o tem območju Natura in pa potem mogoče več, bo potem državni sekretar lahko karkoli povedal.

Potem druga zadeva, ki se nanaša na to, da pač Vlada naj zagotovi, da bodo podnebni in okoljski ukrepi strateškega načrta skupne kmetijske politike možno izvesti tako, da so na kmetom dostopen način, tukaj, tako kot sem že prej izjavila, dejansko uveljavljajo neposredna plačila. Torej tudi ukrepi se uveljavljajo. Šele, ko bo konec subvencijske kampanje, bomo videli kje so tiste zadeve, kjer je potrebno spremeniti karkoli, kar se tiče ukrepov posameznih. Ampak za to je pa v tem trenutku to še preuranjeno. In potem naslednja zadeva, ki se nanaša na uvajanje davčnih bremen in pa plačila, da vplačila na območju z omejenimi dejavniki, da se naj izvzamejo iz dohodnine. In sicer, tukaj je potrebno povedati glede tega, da v zvezi s tem priporočilom, da dejansko je Vlada Republike Slovenije izvršilna veja oblasti, in pa ima pravico, da predpisuje davke in druge dajatve, ki jih pobira v javnem interesu, kajti s tem, ko dejansko davke pobiramo, na eni strani potem tudi zagotavljamo na drugi strani urejanje skupnih in pa specifičnih pravic na podlagi katerih lahko potem tudi upravljamo razne transferje. Mogoče toliko glede davkov.

Potem ostalo pa kar se tiče obdavčitve plačila OMD, bi pa povedala samo toliko, da dejansko Zakon o dohodnini, Zakon o katastrskem dohodku, ki je bil sprejet leta dva 2016, dejansko naslovil spremembo in sicer v tem, da se že pri katastrskem dohodku upoštevajo slabša zemljišča, torej slabša zemljišča in pa višji stroški pridelovanja, torej tam kjer so višji stroški pridelovanja in pa slabša zemljišča, je tudi potem to ta manjši katastrski dohodek in ta katastrski dohodek potem torej že naslavlja iz tega razloga večjo ugodnost. Torej OMD plačila so pa v delu, dejansko v tistem delu, ki so kot neposredna plačila 50 % namenjena torej kot dohodek in so obdavčljiva, v preostalem delu, kjer pa naslavljajo tudi okoljske ukrepe, pa ostajajo neobdavčljiva in menimo, da je tudi v tem smislu na ta način to pravično in pa pošteno, pravična in pa poštena obdavčitev. Tukaj bi izpostavila tudi to, da je v letu 2022 in pa potem z ureditvami v letu 2023 prišlo tudi do prerazporeditve točk in kmetije, ki so nad 500 metrov nadmorske višine so bistveno pridobile na točkovanju in s tem tudi na višjih plačilih, medtem ko kmetije, ki so bile pod 500 metrov in so imele močne strmine, so bile dejansko v tem delu nekoliko prizadete, zato smo šli v mesecu januarju letošnjega leta v revizijo tega sistema in tudi tukaj sistem popravili na način, da je prerazporeditev točkovanja v tej smeri, da so se potem tudi tukaj izboljšali pogoji za te kmete, kar je bilo tudi s strani deležnikov, ki so imeli največ pripomb, tudi dejansko povedano, da se nekako strinjajo s prerazporeditvami na ta način.

Potem naslednje, kar se tiče samega poziva Vlade, naj neposredna plačila in ostala sredstva uskladi z inflacijo. Torej neposredna plačila in pa investicijska sredstva so sredstva, ki so zajeta v evropskem proračunu in šele s spremembo evropskega proračuna oziroma rebalansa proračuna se lahko kakorkoli spreminja in potem naslavlja, da bi se kakorkoli ta sredstva, v nobenem primeru pa to ni možno na način inflacije.

Potem, preseneča me priporočilo glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Tukaj je Vlada, ves čas in pa ves čas na enakem stališču kot so deležniki in se tudi na nivoju Evropske komisije pogaja. V ta namen smo pripeljali v Slovenijo tudi predstavniki Evropske komisije in vsi deležniki so se s predstavniki Evropske komisije dejansko dogovorili, so bili seznanjeni, deležniki so seznanili predstavnike in predstavniki Evropske komisije so jim tudi povedali, da poznajo specifiko Slovenije, so si jo ogledali, in da je to zelo pomembno in da tudi vedo kaj pomenijo občutljiva območja v Sloveniji.

Poleg tega bo v mesecu juniju na obisku tudi komisarka za zdravje in varno hrano, ki ravno tako želi imeti sestanek z vodstvom ministrstva, da se pogovorimo tudi o tej temi in mislim, da tukaj z deležniki ni bilo nikoli nobene težave, da ne bi sodelovali oziroma, da ne bi bili na isti strani.

Potem naslednje, kar se nanaša, zakonske spremembe za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in v njihovo ohranitev proizvodnje. Jaz se popolnoma strinjam, da sokmetijska zemljišča, ki jih imamo v Sloveniji v zelo malem obsegu, torej urnih površin imamo 800 kvadratnih metrov na prebivalca, medtem ko od celotnih kmetijskih zemljišč imamo nekje okrog 2 tisoč 300 kvadratnih metrov, da ta kmetijska zemljišča moramo varovati in da je to zelo pomembno. Iz tega razloga tudi ustanavljamo delovno skupino, ki se bo lotila dejansko lotila varovanja teh kmetijskih zemljišč, torej spremembe zakonodaje na tem območju, da bi lahko varovali boljša kmetijska zemljišča in pa potem tudi zemljiške politike. Pri tem varovanju kmetijskih zemljišč je mogoče potrebno povedati, da sprememba zakonodaje je bila že v letu 2011 in pa tudi kasneje podzakonski akt, ki sta nekako prenesla to, da bi mogle lokalne skupnosti v svojih prostorskih aktih imeti dejansko trajno varovana kmetijska zemljišča, vendar letos v letu 2023 nobena lokalna skupnost nima nobenega trajno varovanega kmetijska zemljišča. 13 lokalnih skupnosti ima pripravljene smernice za svoje prostorske akte, da bodo ta kmetijska zemljišča varovali, ostale lokalne skupnosti pa nimajo še nič od tega. Me pa preseneča, v letu 2022, mislim, da je bil spremenjen Zakon o kmetijskih zemljiščih in bi se že takrat lahko ta vsebina naslovila, da bi se čim bolj ohranila trajno varovana kmetijska zemljišča.

Naslednje je torej sprejem ukrepa za ureditev verige preskrbe s hrano. Mi se popolnoma strinjamo, da veriga preskrbe s hrano v Sloveniji ne deluje in to vedno bolj ugotavljamo, dejansko je na eni strani na primarni strani kmet kot proizvajalec, na drugi strani je, potem veriga živilskopredelovalne zadruge, živilskopredelovalna industrija vse do trgovine. Čim bolj bi bila ta veriga povezana oziroma zelo pomembno je, da se že primarni proizvajalci med sabo povezujejo. V ta namen ima kmetijsko ministrstvo tudi že v svojem strateškem načrtu dejansko zagotovljena sredstva za organizacije proizvajalcev, ampak tukaj mora biti iniciativa dejansko in pa samo povezovanje. Interes mora biti na strani pridelovalcev.

Potem je še v zvezi s populacijo zveri in pa divjadi. Dejansko na populacijo zveri bo verjetno kaj več povedal državni sekretar, jaz bi se pa naslonila na zmanjšanje populacije divjadi. Mi smo dejansko sprejeli dvoletne lovsko upravljavske načrte, kjer smo vsepovsod povišali delež odvzema živali, to je predvsem zelo poudarjeno oziroma bilo pri divjih prašičih in pa pri jelenjadi, ki dejansko lahko delata največjo škodo in na ta način je bilo pri divji prašiči je že zdaj odvzem navzgor neomejen, dovoljena je uporaba vseh strelnih naprav, potem izplačilo finančnih spodbud za povečanje odstrela in pa višji odvzemi, torej, v dvoletnih načrtih. Kar se pa jelenjadi tiče, je pa zgornja meja odstopa in pri realizaciji odvzema povišana na 50 odstotkov, torej se je tudi zelo povišala. Dovoljen bo tudi lov v času zore in pa mraka in pa torej višji odvzem po obstoječi veljavni dvoletnih načrtih. Toliko bi jaz mogoče za začetek. Hvala.