Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministrici.

Takole, glede na podana poročila se tudi zahvaljujem ostalim gostom, in sicer imam pa, bom rekel, nekako pogled, ki ga imajo tudi kmetje iz Spodnjega Podravja, da je seveda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je dejansko zelo potreben, skrbi za obdelanost, racionalno rabo in potem seveda tudi za odkupe in pa prodajo, tudi, moram reči, opaziti je zavidljiv finančni rezultat, seveda pa naši kmetje iz mojih koncev nekako menijo, da je sklad koristen, tako kot jaz, ampak da ne v obliki, ko dejansko dela nekako nekonkurenčno okolje, saj kmetje težko plačajo ceno, po kateri sklad kupuje in tudi prodaja. Zdaj zakaj, zakaj tako? Jaz sem malo potegnil skupaj te številke, ki so navedene v samem poročilu, in sicer, če pogledamo, 219 hektarjev je dejansko bilo kupljeno s strani sklada v letu 2022, vrednost 3 milijone 700, se pravi, imamo številka 3,700 delijeno 219, okrog 17 tisoč evrov za hektar, medtem ko vemo, da dejansko kmetijska zemljišča, dobre njive se že celo kupujejo po 3 evre na kvadratni meter, kar je bilo nekaj let nazaj mogoče, ne vem, 2017, 2018, je pa bilo po 2 evra, njiva v najboljši, kako naj rečem, kondiciji, njiva pač v največji rodnosti. Tako da te cene so šle krepko gor, cena zemlje torej raste in seveda kmetje pričakujejo, da bi se nekako poiskale še rešitve, po katerih bi se nekako bolj pravično tole delilo v zakup tudi. Kajti če kmetje nimajo možnosti za širitev, ne, potem se določeni mladi potem več ne odločajo za kmetovanje. Potem pa druga zadeva, če imam 20 hektarjev njiv, pa jih lahko prodam po 3 evre na kvadratni meter, ne, to mi pade v žep 600 tisočakov in rečem, ah, grem rajši v službo, to pa imam v redu finančno kondicijo iz te zemlje. Tako da seveda pričakujemo, bom rekel, v prihodnosti tudi kakšne rešitve, da bi se to spremenilo. Poznamo približno tudi, iz česa so nastali, kje so koreni za te težave. Potem pa moram še reči, da sama oddaja v zakup zemljišč med, podatke imam iz leta 2018, med prvimi petnajst zakupniki ni bilo niti ene fizične osebe, se pravi, vsi največji zakupniki so pravne osebe. Od tega, kar ima sklad v lasti, pa leta 2018 prva po zakupu Panvita, torej iz Prekmurja, 3 tisoč hektarjev in druga Perutnina Agro in seveda z 2 tisoč hektarji najemnih površin. In jaz nimam proti tem podjetjem, bom rekel, nič, ampak nekako pa moram reči, da določena podjetja seveda pridejo do teh zemljišč, ker so finančno močna, ampak dejansko pa sploh ne zagotavljajo tako dobrih pogojev delavcem, ki jih imajo, glede na to, da tukaj, bom rekel, ne glede na to, da bi naj imeli zasebniki prednost, ne morejo dejansko konkurirati tako visokim cenam. Tako da naj se to ne vzame kot kritiko, ampak jaz verjamem, da bomo poiskali tudi kakšne zakonske osnove za to, da bi se to na dolgi rok nekako spremenilo, da se bodo lahko mladi prevzemniki tudi širili in lažje živeli. Kajti naši kmetje, če tako rečem, imajo starejši do sedaj nekako usklajeno prakso, bom rekel, živijo za to, da pač se ta zemlja obdela, ki jo imajo, mlajši pa vedno bolj gledajo skozi finančno plat ali se jim to splača ali ne.

Hvala lepa.