Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovana ministrica, poslanke, poslanci in vsi vabljeni.

Dotaknil se bom teme, ki na nek način uokvirja in je problem celotne Slovenije, jo bom pa poskušal nekako ponazoriti skozi področja iz katerega jaz prihajam in sicer iz Slovenske Istre in dotaknil se bom kar od začetka. Torej poslovanje v letu 2022 je sklad zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 10 milijonov evrov. Vse tisto, kar gremo skozi te podatke preverjati, je moja osredotočenost predvsem na prodaji zemljišč in gre tu za delež 36,7 %, ker je sklad reziral v bistvu 12 dvanajst milijonov nepremičnin , parcel oziroma zemljišč, kjer predstavlja prodaja kmetijskih zemljišč 1,7 milijona, prodajo stavbnih zemljišč in zemljišč za infrastrukturo 8,9 milijona. Mene v prvi vrsti predvsem zanima za kakšne vrste seveda tu piše stavbna zemljišča in zemljišča za infrastrukturo, vendar ne vemo točno za kakšno infrastrukturo in kakšna stavbna zemljišča gre, ali je tam že kaj pozidano ali ne. Glede na to, da je problem slovenske Istre predvsem v razpršenosti kmetijskih zemljišč, se soočamo s težavo, kjer se uzurpirajo kmetijska zemljišča s črnimi gradnjami. Slovenska Istra je zelo vabljiva cona za tiste, ki si želijo vikende narediti dol in jih imeti poleg morja. Sklad kmetijskih zemljišč upravlja s 50 tisoč hektarji in iz poročila je razvidno, da uspete v bistvu nekako nadzor v okvir znotraj 2,5 tisoč hektarjev po nekem random principu. Torej vemo, da to predstavlja ca 5 % dejansko nadzora nad tistim, kar se dogaja nad kmetijskimi zemljišči in temu primerno je potem tudi dogajanje v konceptu zakupa in kupovanja zemljišč za vikende v Slovenski Istri. Če občina nima nekega trajnega programa zaščite kmetijskih zemljišč, zelo hitro zapademo v skušnjavo po tem, da se kmetijska zemljišča tudi na nek način z njimi špekulira in odkupuje po nekih čudnih, vsaj za moje pojme čudnih načelih, pa bom bolj konkreten s številkami in bom vzel nekako v obzir recimo občino Izola. V občini Izola se je v letih 2021, 2022 in prve tri mesece 2023 odprodalo zemljišč za milijon evrov. Povprečna velikost teh zemljišč je bila manj kot 1000 kvadratov, povprečna vrednost teh zemljišč je bila 185 evrov na kvadratni meter. Seveda tu sledimo zdaj tistemu pravilniku, pravilniku o prodaji nepremičnin in seveda se dotaknemo tega, ali je dejansko sklad v tej luči sledil svojemu poslanstvu in to je na nek način zaščiti kmetijskih zemljišč, prehranski varnosti in samooskrbi. Dodal bom še ta podatek, v letih 2022 in v prvih treh mesecih 2023 je v občini Izola Sklad kmetijskih zemljišč dal v zakup 357 kmetijskih zemljišč, povprečna velikost teh kmetijskih zemljišč je pa manj kot 1000 kvadratnih metrov, torej smo spet pri zemljiščih, ki na nek način že vnaprej navajajo, prejudicirajo, da gre to za neko morebitno špekulacijo. Zdaj, ker vemo, da je po tem pravilniku o nepremičninah, ki govori, o katerem ste tudi vi, direktorica, povedali sami nekaj o vplivnem območju, v katerem sklad mora po tem pravilniku prodati zemljišča za vsa tista zemljišča, ki so v vplivnem območju, torej se dotikajo stavbnih zemljišč oziroma so v 100-metrskem pasu in če k temu navežemo mojo uvodno pripombo o razpršenosti, potem zelo hitro pridemo do tega, da onemogočamo dejansko domače kmete, da si zadevo uspejo zaokviriti in širiti kmetijsko območje in seveda tudi svoje delovanje. Primer lahko dam, ko kmet recimo ima ob hiši svojo kmetijo in je poleg njega zemljišče, ki je v upravljanju kmetijskega sklada, lahko tisto odkupi samo po tržni vrednosti stavbnega zemljišča. In zdaj mi dajte razložiti na kakšen način bo nekdo odkupil 1000 kvadratnih metrov, kar predstavlja po teh vrednostih, ki sem jih prej predstavil, 250 evrov na kvadratni meter, torej za 250 tisoč evrov bo nekdo kupil zdaj 1000 kvadratnih metrov, zakaj? Katastrski dohodek na takšnih zemljiščih je v bistvu tudi manjši od 10 evrov, kar pomeni, da se kmetu to enostavno za predelavo ne izplača, torej smo v špekulacij, da bo to odkupil nekdo drug, seveda kupuje- kdo - po prioritetah in vemo kakšne so prioritete, prioritete je najprej solastnik, kmet mejaš, ki si tega ne more privoščiti, ne in potem pridemo na kaj, na zakupnika. Mi smo pri tistih številkah, ki sem jih na začetku že omenil, 357 je bilo to samo v dveh letih in samo v občini Izola. Torej tem zakupnikom smo dali možnost, da si kupujejo – kaj - parcele za to, da si gradijo dol vikende. Zakaj? Zaradi tega, ker imamo nadzor na letni ravni zgolj na višini 5 %. Moje vprašanje gre v smeri tega, na kakšen način lahko mi zaščitimo in pomagamo tudi tistim kmetom, ki nimajo toliko denarja, da bi si privoščili nakup, zdaj lahko govorimo že o stavbnih zemljiščih, in na ta način zaščitimo tudi kmetijska zemljišča v luči tega, kar si želimo vsi, torej ta zeleni prehod na prehransko samooskrbo. Pa bom zaenkrat tukaj končal, pa potem, če bo čas, bom dodal še kakšno vprašanje.

Hvala.