Pozdravljeni vsi prisotni!

Naj uvodoma povem, da me je Vlada na funkcijo direktorice sklada imenovala 22. maja, funkcijo samo pa sem nastopila 26. maja, medtem ko je bil zaključni račun in poročilo za leto 2022 sprejeto na svetu zavoda že februarja letos, Vlada pa ga je sprejela 11. maja 2023.

Kratko skozi ključne podatke letnega poročila.

Sklad je poslovanje v letu 2022 zaključil uspešno, s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 10 milijonov 560 tisoč evrov. Prihodki so bili realizirani v višini 23 milijonov in odhodki v višini 19 milijonov, prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v višini 8 milijonov, od tega za kupnine fizičnih oseb v znesku 4 milijone 700 in za kupnine pravnih oseb v znesku 3 milijone 235 tisoč evrov. Skupni prihodki od prodaje nepremičnin so znašali 11 milijonov 800 tisoč evrov, in sicer največ od prodaje kmetijskih zemljišč, v znesku milijon 722 tisoč, in od prodaje stavbnih zemljišč in zemljišč za infrastrukturo v znesku 8 milijonov 931 evrov. Razliko do celotne vrednosti prihodkov milijon 118 tisoč predstavljajo prihodki iz naslova menjav, razdružitev in komasacij. Prihodki iz naslova opravljenih storitev sklada, kot so dana soglasja, služnosti, stavbne pravice, so znašali 780 tisoč evrov, prihodki iz proračunskih sredstev v letu 2022 so bili realizirani v višini 11 milijonov 270 tisoč evrov. Zajemali so prihodke za upravljanje melioracijskih sistemov ter prihodke za pokrivanje odškodnin za nezmožnost uporabe gozdov po Zakonu o denacionalizaciji iz gozdnega sklada v višini 11 milijonov 135 evrov.

Na strani odhodkov, odhodki so bili realizirani v višini 19 milijonov in največji delež, 11 milijonov, se nanaša na izplačevanje odškodnin za nezmožnost uporabe zemljišč po predpisih o denacionalizaciji. Na podlagi teh predpisov je sklad zavezan za plačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Milijon 876 tisoč evrov je sklad izplačal Slovenskemu državnemu holdingu, saj mu mora v skladu s predpisi o denacionalizaciji izplačati 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Odhodki služb sklada so bili realizirani v višini skoraj 4 milijonov, odhodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči pa v znesku 590 tisoč evrov, od tega največ na račun nujnega vzdrževanja kmetijske infrastrukture, sanacij in melioracij zemljišč. Za sanacijo zemljišč, ki zajemajo nedovoljena, nedovoljena odlagališča in nedovoljene gradnje, je sklad v letu 2022 porabil 93 tisoč evrov. Bilančna vsota sklada, se pravi, vrednost sredstev oziroma njihovih virov je na dan 31. 12. 2022 bila 528 milijonov 278 tisoč evrov. Seveda, največjo postavko predstavljajo zemljišča, kar 494 milijonov.

Sklad je na dan 31. 12. 2022 upravljal s 73 tisoč hektarji zemljišč. Vrednost zemljišč se je zaradi dogodkov, evidentiranih v letu 2022, povečala za 5 milijonov 309 tisoč evrov.

Nekaj o nakupih zemljišč. Na območju celotne Slovenije je sklad v letu 2022 odkupil skoraj 220 zemljišč za skupni pogodbeni znesek 3 milijone 763 tisoč evrov oziroma v povprečju za 1,71 evra na kvadratni meter. Od tega je bilo po dejanski rabi 212 hektarjev kmetijskih zemljišč in 6,5 pet hektarjev gozdov, za to je bilo sklenjenih 216 kupoprodajnih pogodb in odkupljenih tisoč 561 parcel.

Sklad spremlja objave ponudb upravnih enot za prodajo kmetijskih zemljišč in tudi objave sodišč za prodajo kmetijskih zemljišč in kmetij na dražbah. Od vseh kupljenih zemljišč v letu 2022 je bilo kar 63 % vseh zemljišč odkupljenih v 10-kilometrskem obmejnem pasu. V povprečju je sklad za ta zemljišča plačal 1,65 evra za kvadratni meter. S temi nakupi je sklad sledil usmeritvi Vlade Republike Slovenije iz leta 2011 in razvojni strategiji sklada na strani prodaje. Program prodaje nepremičnin sprejme svet sklada. Potrditev posameznega primera prodaje s strani sveta sklada je pogoj za začetek izvedbe prodaje. V letu 2022 je bilo prodanih 31,3 hektarja zemljišč, od tega 27,6 hektarja kmetijskih, 2,4 hektarja gozdov in 1,3 hektarja pozidanih zemljišč v skupni pogodbeni vrednosti 10,9 milijona evrov oziroma po povprečni ceni 34 oziroma skoraj 35 evrov na kvadratni meter. Sklenjenih je bilo 270 kupoprodajnih pogodb. Višja dosežena povprečna prodajna cena kmetijskih zemljišč je višja od povprečnih tržnih cen kmetijskih zemljišč zaradi upoštevanja Pravilnika o prometu z nepremičninami, ki določa, da se kmetijska zemljišča, ki mejijo na stavbna zemljišča oziroma so v stometrskem pasu oddaljenosti od stavbnih zemljišč, prodajajo po ceni do od polovične do polne cene stavbnih zemljišč.

Še nekaj podatkov o zakupih. Sklad ima skupaj sklenjenih 17 tisoč 266 zakupnih, brezplačnih in najemnih pogodb za 54 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V povprečju je imela ena oseba v pogodbenem razmerju 3,1 hektarja. Povprečno obračunana letna zakupnina je v letu 2022 znašala 146,6 evra za hektar. Cenik zakupnin za leto 2022 je bil sicer nominalno enak letu 2021, pri čemer v letu 2022 ni bilo nobenih zakonskih znižanj zakupnine, kot je bil to primer za leto 2021, ko so na cene vplivali predvsem covid in spomladanska pozeba leta 2021. Fizične osebe imajo sklenjenih 16 tisoč 534 pogodb za skupno površino 32 tisoč hektarjev oziroma samo 2 hektarja na osebo v povprečju in v povprečju znaša zakup fizične osebe 143,9 evra na hektar. V zakupu imajo 60 % vseh zemljišč. Pravne osebe so imele na drugi strani sklenjenih 547 zakupnih pogodb za skupno površino 21 tisoč 276 hektarjev oziroma 38,9 hektarja na osebo v povprečju. Skupaj je bila pravnim osebam zaračunana zakupnina v znesku 3 milijone 207 tisoč evrov, v povprečju 150 evrov na hektar. V zakupu imajo 40 % vseh zemljišč. Državni organi, šole in lovske družine so imele z devetimi zakupnimi pogodbami v brezplačnem zakupu 231 hektarjev zemljišč. Ministrstvo za obrambo ima v brezplačnem najemu še dodatnih 113 hektarjev kmetijskih zemljišč. Tako je skupaj v brezplačnem pogodbenem razmerju oddanih 344 hektarjev zemljišč.

Sklad je v letu 2022 upravljal z 260 hidromelioracijskimi sistemi, od tega z osmimi državnimi namakalnimi sistemi in 252 osuševalnimi sistemi. Sklad je skrbel za vzdrževanje 196 osuševalnih in sedmih državnih namakalnih sistemov. Razliko do vseh, za tiste skrbijo sami zakupniki, uporabniki oziroma lastniki kmetijskih zemljišč. V letu 2022 je bilo za upravljanje hidromelioracijskih sistemov realiziranih 143 tisoč evrov. Glede na plan je bila realizacija proračunskih sredstev za vlaganje v državne namakalne sisteme v letu 2022 samo 14 %, vendar so v izvedbi dela, ki bodo zaključena v letošnjem letu, in sicer za namakalni sistem Miklavž in namakalni razvod Vogršček ter izdelava projektne dokumentacije za državne namakalne sisteme Ivanci, Pivol, Sermin, Hrib in Zontarji v skupni vrednosti 216 tisoč evrov. Trenutno na skladu potekajo postopki za vzpostavitev petih novih državnih namakalnih sistemov, od teh je največje Dravsko polje, kjer bi naj bila površina tam nekje do dva tisoč hektarjev in za ta sistem je že izbran izdelovalec idejne zasnove in ta idejna zasnova skupaj s podpisanimi pogodbami z uporabniki državnega namakalnega sistema bi naj bila zaključena do marca leta 2024. Potem naslednji sistem je Zadobrova in Levec, Zadobrova 60 hektarjev, Levec 50 hektarjev, tudi za ta oba sistema je bil že izbran izdelovalec idejne zasnove. Nato pa sta še dva sistema, Ojstriška vas za 70 hektarjev in Ptuj še dodatnih 70 hektarjev.

Na skladu ves čas poteka tudi urejanje evidenc nepremičnin sklada. V letu 2022 je sklad nadaljeval tudi s prenosi zemljišč na sklad. Poleg neodplačnih prenosov zemljišč na sklad so se hkrati izvajali tudi neodplačni prenosi zemljišč, ki so že v upravljanju sklada na druge zakonske lastnike, kot so recimo občine, in sicer po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč, tukaj gre za prenose kmetijskih zemljišč in gozdov v last občin, nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila namenjena graditvi objektov, zemljišča, ki predstavljajo območje vodnih zajetij, stavbna zemljišča, na katerih je predvidena gradnja objektov v javnem interesu, potem pa so še tukaj Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, nekaj o zakonu o cestah in zakonu o športu. Vsi pravni subjekti, ki so upravljali s kmetijskimi zemljišči nekoč družbene lastnine, bi sicer morali prenose zemljišč na sklad opraviti sami v roku 6-ih mesecev od uveljavitve Zakona o skladu, to pomeni do 11. 9. 1993, vendar tega večinoma niso izvajali, ker za to v zakonu ni bilo predvidenih nobenih sankcij. Poleg tega je za sklad pomembno tudi odpravljanje napak v registru zemljišč, tako je sklad tudi v letu nadaljeval z odpravljanjem napak v registru osnovnih sredstev, gre za primere zemljiških parcel, ki jih sklad sicer vodi v svojem registru in se evidentira na zemljiškem katastru, vendar za njih v zemljiški knjigi še ni vpisana lastninska pravica v korist Republike Slovenije. Po stanju na dan 31. 12. 2022 je bilo takšnih parcel še vedno 2287. Hvala za pozornost.