Hvala lepa za besedo. Vidim, da je ta seja res nujna, glede na to, da je bila sklicana včeraj, ampak ne morem mimo občutka, da tukaj gre še za kaj drugega kot samo za gospo Makarovič.
Jaz sploh ne morem verjeti s kakšnimi temami se tule ukvarjamo, saj smo vendar resna komisija, Komisija za nadzor javnih financ. Tu se ukvarjamo z bolj resnimi temami kot to, da je umetnica Svetlana Makarovič prejela nagrado, ki ji pripada. Gospa Svetlana Makarovič s tem, ko je prejela nagrado, ni naredila ničesar, kar bi bilo neprimerno, kaznivo ali ogrožajoče za javne finance. Ja, zato se mi zdi, da smo danes bolj v cirkusu, če ste že omenili, gospod Cigler Kralj, kot pa v resni Komisiji za nadzor javnih financ.
Najprej ponavljam, da je odbor, upravni odbor Prešernovega sklada 27. 12. 1999 sprejel sklep, s katerim je odločil, da Prešernovo nagrado za leto 2000 prejme umetnica gospa Svetlana Makarovič in navedeni sklep ni bil nikoli spremenjen ali odpravljen ali razveljavljen, zato je še vedno pravno veljaven. Glede odpusta dolga nikakor ne more priti samo z enostransko upnikovo izjavo, ampak se mora tudi strinjati dolžnik in kolikor vem, se to ni zgodilo. Upravni odbor je na podlagi zakona edini pristojen za odločanje o Prešernovih nagradah v skladu z Zakonom o Prešernovi nagradi Republike Slovenije, v njenem imenu pa Ministrstvo za kulturo zagotavlja sredstva. To je to.
Glede zastaranja. Z zastaranjem preneha pravica do sodnega varstva, sama obveznost ne preneha. Preneha torej pravica upnika zahtevati prisilno izpolnitev, zastaranje ne vpliva na veljavnost obveznosti, saj obveznost obstaja še naprej.
Ta seja je neka ideološka izmišljotina, ideološki strah, ne pa ideološki problem Svetlane Makarovič. Umetnica je namreč Prešernovo nagrado zavrnila iz zelo znanega razloga, in sicer zato, ker jo je takrat dobil tudi pater Rupnik, kateremu je nasprotovala ravno zaradi tega, kar se mu sedaj dokazuje, se pravi, je opozarjala na spolne delikte, to pa se ne bo procesuiralo. Pa naj še povem, da je bila Prešernova nagrada patru leta 2000 podeljena po neustaljenem načinu, po katerem upravni odbor Prešernovega sklada deluje, saj patra Rupnika ni bilo med kandidati in kandidatkami za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč, kar je bilo sporno in zaskrbljujoče, ga je med nominirance mimo strokovnih skupin uvrstil kar v upravni odbor Prešernovega sklada sam. Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, kot smo že slišali, ampak za eno samo delo. Na podlagi takega postopka se je v strokovni javnosti že takoj pojavil dvom glede primernosti in utemeljitve glede nagrade za delo patra Rupnika.
Tudi ne razumem danes, da je tukaj predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada in oporeka izplačilu gospe Svetlane Makarovič, saj je bil ravno upravni odbor, ki ga vi predstavljate, tisti, ki je nagrado dodelil, ne glede na to, da je bil morda takrat v drugi sestavi, zato res ne razumem te silne skrbi upravnega odbora za vse navedeno. Umetnost je umetnost in je nesporna, vi to dobro veste, boljše kot jaz, gospe Makarovič je bila nagrada dodeljena in to je bilo v pristojnosti upravnega odbora in se mi tudi zdi, da pristojnost upravnega odbora ni razsojanje tukaj. Razsoja lahko samo glede nagrajencev ali pač. No, je pa vidno, da vam, gospod predsednik upravnega odbora gre, gospa Makarovič, zelo v nos, da ste se odločili tako nastopiti v Državnem zboru s pravnimi nasveti, drugače ne morem razumeti tega vašega revolta ob sedanjem stanju. No, ko se je leta 2000 Prešernova nagrada dodelila obema, patru Rupniku in gospe Svetlani Makarovič, pa lahko rečem, da se je ideološko uravnotežilo oba, kar je bilo popolnoma neprimerno. Ali je gospod Rupnik glede na to, kar se mu zdaj dokazuje morda vrnil nagrado in denarni del, njemu, ki mu je tudi Vatikan prepovedal umetniško delovanje, zaradi njegovih spolnih deliktov nad ženskami, to pa ni sporno, ali ne? To jaz osebno menim, da bi moral vrniti, to pa je moje mnenje, če vi lahko imate vaše pa pravno mnenje, lahko imam jaz tudi kot poslanka osebno mnenje. Saj je zdaj jasno kaj je bilo njegovo življenjsko delo, da to ni umetnost. Da je njegovo življenjsko delo bilo nekaj drugega. Glede na to, da je ministrstvo za kulturo v okviru svojih zakonskih pooblastil zgolj sledilo veljavnemu sklepu upravnega odbora, nikakor ne moremo govoriti o kakršnemkoli kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja in pravic, saj niso izpolnjeni zakonski znaki navedenih kaznivih dejanj. O negospodarski rabi javnih sredstev tudi ne moremo govoriti, saj je ministrstvo gospe Svetlani Makarovič kot prejemnici Prešernove nagrade zgolj izplačalo nagrado, ki je na podlagi na veljavnega sklepa upravnega odbora tudi pripadala. Prešernove nagrade, kot vemo, so najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti v Sloveniji, zato si Ministrstvo za kulturo prizadeva za ohranitev visokih strokovnih standardov pri podeljevanju le-teh in odpravo nesorazmerij, ki so nastala takrat leta 2000. Tole izplačilo je točno to, ohranitev standardov umetnosti, gospa Svetlana Makarovič je umetnica in ona si je to nagrado prislužila že leta 2000 in je bila ena redkih, ki je imela držo in se odprla časti in dobrem imenu in tudi denarni nagradi v imenu tega, da se z dejanjem, s tem dejanjem zaščiti in umetnost in tiste, ki so bili izrabljeni in nemočni, kot se je poprej imenovanemu patru tudi dokazalo in se dokazuje. Jaz jo zelo spoštujem kot umetnico in sem rasla z njenimi umetniškimi deli, a še bolj jo pa spoštujem kot zagovornico šibkejših, kar je naredila v primeru zavrnitve te nagrade. Morda bi se lahko tukaj tudi vprašali kako se je gospa počutila takrat, ko je zavrnila nagrado za svoje življenjsko delo, to ni kar tako. Zato menim, da je ta seja sklicana včeraj in vsa vaša namigovanja na znake korupcijskih tveganj in vsa namigovanja, da gre za kazensko dejanje zlorabe uradnega položaja namenjena le temu, da se diskreditira ministrico Astro Vrečko in vašemu spretnemu nabiranju točk tik pred poletnimi počitnicami. Sklepov, ki so, milo rečeno, res žaljivi in z vidika javnih financ celo potrošnji, ker sem jaz itak proti, kar sem itak proti, ne bom podprla. In lahko povem še to. Da sem zelo vesela, da je Svetlana Makarovič nagrado končno prejela, tudi če plakete zdaj ni, kamorkoli je že šla, ne spremeni dejstva, da je umetnica dobila nagrado za življenjsko delo. Po mojem mnenju bi morala dobiti še kakšno drugo nagrado za hrabrost, glede na to, kako jasno se je s svojim nesprejetjem nagrade uprla nasilju, in to triindvajset let nazaj, ko o tej vrsti nasilja še nismo govorili na tak način, kot govorimo sedaj. Hvala lepa.