Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj, povedanega je bilo seveda zelo dosti, zato bo moja razprava mogoče malček bolj od točke do točke, zato da si razjasnimo stvari. Najprej bi kot poslanka komentirala, da tukaj nismo na sodišču, ampak smo v parlamentu. Mi nismo pravniki, nismo sodniki, nismo razsodniki, ki bomo neke pravne vidike tukaj presojali in razsojali, tako da že samo operiranje z domnevnimi pravnimi podlagami tukaj, oprostite, ni pravi prostor za to. Pravi prostor za to so sodišča, tako da to je prva stvar, ki je napačna. Naj povem, da, če smo že v, če se že nahajamo v tej, v tem močvirju nekih pravnih trditev, teh in onih, da izjava umetnice Svetlane Makarovič ni in ne more biti pravna podlaga za karkoli. Pravna podlaga je sklep upravnega odbora Prešernovega sklada - in ne tega Prešernovega sklada aktualnega ampak takratnega upravnega odbora Prešernovega sklada. Ta upravni odbor Prešernovega sklada nima nobene pristojnosti za odločanje o primeru Makarovič, prav niti nobene pristojnosti. Naj povem, kaj ima, kakšne so pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada v neki aktualni sestavi, katerikoli, v kateremkoli mandatu, ni pomembno ali govorimo o sedanjem ali kateremkoli drugem. Upravni odbor sestavlja 15 članic in članov, ki jih na podlagi predloga Vlade Republike Slovenije imenuje Državni zbor. Člani upravnega odbora se imenujejo za 4 leta, torej za 4 leta. Upravni odbor vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev nagrad do konca marca v tekočem letu in za naslednje leto kandidate za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada lahko predlagajo fizične osebe in pravne osebe, ki delujejo na področju kulture. To je naloga vsakokratnega upravnega odbora Prešernovega sklada, to in čisto nič več. In tako kot to nalogo za trenutno obdobje izvaja trenutni aktualni upravni odbor, ga je izvajal tudi upravni odbor leta 1999, ko se je odločil med drugim podeliti nagrado za cel življenjski opus naše umetnice Svetlane Makarovič. To je prva stvar. In še enkrat, obstajajo konteksti odločitev. Ljudje si lahko seveda tudi premislimo, nekaj se…, nekaj pač rečemo zaradi nekega določenega konteksta in potem si zaradi ponovno nekega drugega, spremenjenega konteksta lahko premislimo. In to se je zgodilo v primeru umetnice Svetlane Makarovič, kajti leta 2000 je, zakaj zavrnila Prešernovo nagrado? Zaradi tega, ker je bila podeljena za celoten življenjski opus, takrat pač gospodu Rupniku za eno samo delo. Za eno samo delo se pa nikoli ne podeljuje nagrada za življenjski opus, ampak se kvečjemu podeljuje nagrada Prešernovega sklada. Torej eno samo delo, ki je izjemno lahko, jaz ne bom sodila in presojala dela takratnega v smislu njegove umetniške vrednosti, bi lahko kvečjemu po vseh pravilih, ki veljajo, dobil nagrado Prešernovega sklada. On je dobil na podlagi enega samega dela veliko Prešernovo nagrado za življenjski opus in zaradi tega je takrat Svetlana Makarovič iz protesta to zavrnila. Kar je politično pogumno dejanje in ji lahko kvečjemu za to čestitamo, kajti opozorila je na to anomalijo, ki je pač bila anomalija. Zdaj so se zadeve z gospodom Rupnikom seveda temeljito spremenile, vemo, kaj se je zgodilo, vemo, če do kakšnih razkritij v zvezi z njimi prišlo, da je pač moralno sporna oseba in zaradi tega je iz protesta ponovno Svetlana Makarovič nekako odprla, v bistvu jo je s tem začela problematizirati to spornost. In bi se lahko vprašali ali boste predlagatelji navsezadnje tudi zahtevali, da gospod Rupnik vrne nagrado glede na spornosti, ki so se izkazale v njegovem primeru. In zaradi tega terja to izplačilo nagrade, ki ji pripada. Svetlana Makarovič je zavedena v vseh registrih, v vseh arhivih kot prejemnica velike Prešernove nagrade za življenjsko delo in tega ji ne moremo nikakor vzeti in kot taki ji pripada nagrada v celoti. Če se ona na neki točki za to odloči in premisli, ima si pravico premisliti kot vsak. In edini pristojni, ki bi lahko takrat anuliral ta sklep, je bil takratni upravni odbor Prešernovega sklada, ki nikdar ni tega sklepa spremenil in ga anuliral, torej sklep obstaja in čaka na izvedbo in jo je dočakal leta 2023. Bolj preprosto vam tega, oprostite, ne morem povedati.

Še enkrat pod črto, ta upravni odbor, aktualni upravni odbor nima nobene zveze z odločitvami takratnega upravnega odbora, tako kot prihodnji upravni odbor Prešernovega sklada ne bo imel nobene zveze z odločitvami tega upravnega odbora in kot enostavno vsak upravni odbor Prešernovega sklada skrbi tekoča 4 leta za sprotno podeljevanje nagrad, tako velike nagrade Prešern…, ne, Prešernove za življenjsko delo, kot nagrad Prešernovega sklada. In to je vsa pristojnost tega upravnega odbora. Kaj šele, da bi se tukaj spuščal v neka pravna tolmačenja sredi parlamenta, kjer seveda nismo na sodišču, kot sem povedala.

Kar me najbolj žalosti, je, da sem v, niti teden dni še ni minil, že na drugi seji, kjer se naše velike umetnike in umetnice, oprostite, zlorablja za politične namene, za ideološki boj, za tako imenovan kulturni boj. Pred nekaj dnevi sem sedela na Odboru za kulturo, kjer se je zlorabljalo našega velikana Borisa Pahorja z lažno trditvijo, da je bil izključen iz Frankfurtskega knjižnega sejma in potem smo ure in ure tukaj razpredali za to, da smo seveda ugotovili, da to ni res. To se je seveda tudi že prej vedelo, da ni res, kajti že 28. junija se je to vedelo, 3. julija je bila sklicana seja. Torej kaj govorijo take seje in o kom kaj govorijo? Govorijo o sklicateljih. Govorijo o tem, kako bedne stvari si v parlamentu privoščimo, ko si nabiramo tako res cenene politične točke. In seveda julija meseca smo, nič kaj dosti več ne dogaja, čas kislih kumaric kot rečejo, to so fine teme, ne. Čudno, da imamo v tednu dni, manj kot tednu dni dve taki seji, ne, in se zlorablja naše umetnike in umetnic. In eni si lastijo, torej desnica si očitno lasti Borisa Pahorja kot svojega in je označila Svetlano Makarovič kot ne-svojo, čeprav sta oba umetnika naša umetnika, ki sta svoje delo v življenju opravila vrhunsko, oba. Meni je popolnoma vseeno, ali je kdo ideološko malo bolj desen ali lev, za mene sta to dva vrhunska umetnika. In Svetlana Makarovič. Ponovno si je zaradi novega konteksta v zvezi z gospodom Rupnikom pač premislila. Nagrada jo je čakala in Ministrstvo za kulturo mora pač izvršiti sklepe upravnega odbora Prešernovega sklada, je pač skrbnik za finance in mora to izvršiti. Nikjer ni nobene pravne podlage za to, da tega sklepa ne izvrši, kar je sklenil takratni upravni odbor Prešernovega sklada. In če bi potrebovali kak lex specialis, bi ga potrebovali kvečjemu za to, da prepovemo izplačilo nagrade, ki jo je zaslužila. To bi bil lex specialis, ne pa da rabimo lex specialis za to, da mi lahko izplačamo nagrado, ki nekomu pripada. Ta nagrada pripada in je čisto vseeno kdaj, niti obresti ni dobila ne, pa bi jih lahko, če mene vprašate, bi tudi to pripadalo, ampak pustimo. Zdaj pa gremo korak za korakom.

Trdite predlagatelji trdite nekaj, kar je domena sodišč ne pa Komisije za nadzor javnih financ ali pa parlamenta, da je ministrstvo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki ni več obstajala, to vi trdite. Dejstvo je, še enkrat, navedeni sklep upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je dodelil veliko nagrado Svetlani Makarovič za njen življenjski opus, ni bil nikdar spremenjen, nikdar odpravljen in nikdar razveljavljen, zato je še zmeraj veljaven. Vi si ne morete, to je tako kot, da bi rekli, da pač, potem bi jo morali izbrisati iz registra, da ni prejemnica te nagrade. Ona je prejemnica te nagrade in ponosni smo lahko na to, kajti zasluži si jo. Še enkrat, trenutni upravni odbor Prešernovega sklada se ne more opredeljevati v zvezi z izplačilom nagrade, ker dejansko nimate nobene pristojnosti za to, nobene, tako kot v prihodnji ne bo imel pristojnosti, da se spušča v vaše odločitve in tako se vi ne morete spuščati v pretekle odločitve. Pika in to je to. Vsak upravni odbor ima mandat štiri leta in za tista štiri leta v polnosti odgovarja in nihče se nima pravice za nazaj ali kakorkoli spotikati ob te odločitve. Odpust dolga po 319. členu Obligacijskega zakonika je, spoštovani predlagatelji, dvostranski pravni posel, to ni enostranski pravni posel. Kar pomeni, da do njega ne more priti samo z enostransko upnikovo izjavo, ampak se mora z odpustom dolžnik strinjati. In glede na to, da upravni odbor Prešernovega sklada po izjavi Svetlane Makarovič v leto 2000 ni spremenil zgoraj, torej tega sklepa, da ji je dodeljena nagrada, torej še zmeraj velja in do odpusta dolga za to nikdar ni prišlo, ni prišlo. Torej iz tega izhaja, da se upravni odbor takrat pač ni strinjal z odpustom dolga in zato ministrstvo nima nobene druge pristojnosti, da bi to storilo namesto njega. Ministrstvo je skrbnik javnih financ in mora izvrševati sklepe upravnega odbora Prešernovega sklada, v tem primeru in nima pristojnosti. To pristojnost je imel edino le upravni odbor Prešernovega sklada, takratni, ne zdajšnji, ki pa tega ni naredil. Nikdar ni spremenil tega sklepa, tudi potem ne, ko je Svetlana Makarovič takrat nagrado zaradi razlogov, ki sem jih že omenila, zavrnila. Tako da, to ne vzdrži.

Nadalje. Trdite o zastaranju terjatve. Vi pravite, da pač je že zastarala ta terjatev. Z zastaranjem ne preneha terjatev, pač pa preneha pravica do sodnega varstva, sama obveznost pa za to ne preneha, če ste nas že prisilili, da se moramo s pravom danes ukvarjati, kar se je res, mislim, bom rekla, res nedopustno in neprimerno, da se na tak način moramo poslanci ukvarjati, ampak okej. Z zastaranjem torej preneha pravica do sodnega varstva, ne pa sama obveznost, pika in to je poanta zadeve. Torej preneha pravica upnika zahtevati prisilno izpolnitev. Zastaranje ne vpliva na veljavnost obveznosti, saj obveznost obstaja še naprej, le da postane, zaradi zastaranja naturalna ali neiztožljiva. Če se izpolni zastaralna obveznost se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more dolžnik terjati za nazaj. Tako da, še enkrat, pravica do sodnega varstva, ne pa sama obveznost in to je ključ zgodbe.

Dalje. Mnenje o domnevni politični in ideološki povezanosti ministrice Svetlane Makarovič. Tukaj ste se pa spustili zares nizko, spoštovane in spoštovani. S kakšno predrznostjo si sploh dovolite neko tako trditev, neko tako insinuacijo dati kot neko veljavno zadevo pri samem sklicu seje. Pa lepo vas prosim zakaj, po kateri logiki si vi drznete obtožiti ministrico, da je tukaj, ne vem, da gre za neko ideološko povezanost ministrice? Mislim, to je goli napad spet na stranko Levica, zato je vaša predpostavka, da je Svetlana Makarovič leva umetnica, kot je vaša predpostavka, da je Boris Pahor desni umetnik, to so te vaše predpostavke, ki so zavržne in žaljive do naših umetnikov v prvi vrsti. Kajti oni so umetniki ne glede na njihov svetovni nazor, ne glede na njihovo osebno in zasebno prepričanje, v zvezi s tem so oni v prvi vrsti umetniki, ki se jih tukaj v parlamentu ceneno izrabljajo že drugič zapored v slabem tednu dni. To je, oprostite, res, mislim, močvirje v katerega smo zabredli, ki je ne častno za parlament in ki dejansko je spet en kamenček v mozaiku tega zakaj parlament izgublja ugled v javnosti, zaradi takih, oprostite, neprimernosti, ki se jih gremo, pa nočem moralizirati, ampak si ne morem, ne morem kaj, da vam tega ne povem. Saj bi po tej logiki lahko sklicevali kupe takih sej, veste koliko je priložnosti za to, za zlorabo umetnikov, pa drugič, ne vem koga drugega za take zavržne namene, oprostite.

Potem dalje: mnenje o sumu kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev. Tukaj kot rečeno, zdaj upam, da ste razumeli iz cele moje razprave, da o negospodarni rabi javnih sredstev pač ne more biti govora, ne, ne more biti. Kajti ministrstvo je Svetlani Makarovič kot prejemnici Prešernove nagrade zgolj izplačalo to nagrado, ker jo mora izplačati na podlagi sklepa upravnega odbora Prešernovega sklada iz takratnega obdobja, ne iz današnjega, ker kar si zdaj izmišljuje upravni odbor, ki nima nobene pristojnosti za to, sploh nima kaj komentirati tega, ker to ni pristojnost trenutnega upravnega odbora Prešernovega sklada, ni in ne more biti. Kje v zakonu, pa mi vi pokažite pravno podlago, pa imate to pristojnost? Nimate je in za to rabimo mogoče poseben lex specialis, da bodo si lahko upravni odbori aktualni izmišljevali take stvari, za to rabimo, spoštovani, ne za Svetlano Makarovič. Za Svetlano Makarovič ne rabimo lex specialis, kajti Svetlana Makarovič je po veljavni zakonodaji leta 1999 bila 27. decembra razglašena upravičeno in z vsemi častmi za prejemnico za svoj življenjski opus in njen opus je zavidljiv in lahko smo spoštljivi do tega, ne glede na to, da vas moti njena zavezanost k rdeči zvezdi, saj vem, kaj vas muči v ozadju. To so te zavržne stvari, da se tu nekaj gremo. To ni naša stvar, spoštovani, kakšen je njen svetovni nazor. Naša stvar je, ali je to ugledna umetnica, na katero smo lahko ponosni, ki je ponesla ugled naše kulture in umetnosti čez naše meje, ne samo znotraj nacionalnega konteksta in vsi bi morali biti ponosni, tako kot sem jaz ponosna na Borisa Pahorja, tudi če morda ni čisto iz istega horizonta bil kot sem jaz, pa kaj potem. Še enkrat, kaj potem? Tako da spoštovani, vaši sklepi so pač res zavržni, neutemeljeni, žaljivi do umetnice, do umetnosti, do ministrice navsezadnje, ki ni ničesar drugega naredila kot naredila tisto, kar mora narediti. Ker, če tega ne bi naredila, potem bi jo pa res lahko preganjali, potem bi jo pa lahko preganjali, potem bi pa lahko celo interpelirali, če ne bi izvršila sklepa, kot ga mora izvršiti, kar je edina njena pristojnost in naloga in dolžnost. In zato t neko manevriranje v nekem močvirju nekih pravniških na pol povedanih stvari, ker potem, ko pa povemo nadaljevanje, je pa to malo drugače, kot smo slišali, res, oprostite, na tem, na podlagi tega se takih sklepov ne sprejema. Vi, ker imate premoč opozicija v komisiji, seveda lahko izglasujete karkoli, ampak zavedajte se, sami se podpisujete pod take nečastne stvari in to javnost vidi in tudi vse te revizije, ki jih zdaj hočete imeti, bodo povedale na koncu koncev točno to, samo javne finance boste vi zapravljali s tem, da se bodo trošile v prazno. To pa bo metanje javnega denarja skozi okno in izčrpavanje resursov za nepotrebne stvari, to pa bo, ampak izvolite, izvolite, lahko si to izglasujete, lahko se podpišete, pa to lahko ste celo ponosni na to, ker ste prepričani v svoje ideološke resnice, ampak zavedajte se, Svetlana Makarovič ima vso pravico prejeti to nagrado, ker ji pripada, samo zamrznjena so bila ta sredstva ves čas na in so čakala ali si bo premislila ali ne. Lahko si vi, lahko si ne bi, ampak glede na kontekst z gospodom Rupnikom, ki je bil že takrat sporen, zdaj pa je samo še bolj sporen, bi si tudi jaz na njenem mestu premislila, spoštovani. In zakaj bi si premislila? Ponovno za to, da bi opozorila na spornost te osebe, ki je zdaj že drugič sporna v kontekstu velike Prešernove nagrade in to ni Svetlana Makarovič, ki je sporna, sporen je gospod Rupnik. Hvala lepa zaenkrat, Zdaj pa, če je še karkoli, pa sem še oglasila.