Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrica, vsi gostje.

V Novi Sloveniji smo vložili zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ v zvezi z utemeljenim sumom, da je ministrstvo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki ni več obstajala. Svetlana Makarovič je bila s strani upravnega odbora Prešernovega sklada določena kot prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000. Svetlana Makarovič se je na prireditvi podelitve Prešernovih nagrad za leto 2000, ki je bila predvajana tudi na nacionalni televiziji, Prešernovi nagradi v celoti odpovedala z besedami, citiram: »Gospod predsednik upravnega odbora te institucije, nagrado seveda v celoti zavračam.« konec citata. 11. julija letos, torej po 23 letih, je bilo iz medijskih objav mogoče razbrati, da je ministrstvo za kulturo junija letos Svetlani Makarovič nakazalo denarno nagrado v višini 8 tisoč 346 evrov, ki jo je leta 2000 prejela kot del Prešernove nagrade za življenjsko delo, a jo takrat v celoti zavrnila. Svetlana Makarovič je prejem denarja potrdila. Sredstva so bila izplačana iz proračuna Republike Slovenije. Nagrajenec Prešernove nagrade je v skladu s 26. členom leta 2000 veljavnega statuta Prešernovega sklada prejel denarno nagrado, diplomo in pisno utemeljitev. Glede na to, da je Svetlana Makarovič nagrado zavrnila v celoti, je jasno, da se je odpovedala vsem elementom nagrade, ki bi ji sicer na podlagi statuta pripadali, vključno tudi z denarno nagrado. V skladu s prvim odstavkom 319. člena obligacijskega zakona je obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in če se dolžnik s tem strinja. Enako je v 344. členu določal leta 2000 veljavni zakon o obligacijskih razmerjih. V komentarju 319. člena Obligacijskega zakonika prof. dr. Miha Juhart pravi, do odpusta pride samo, če upnik izjavi svojo voljo, da želi odpustiti dolg, in se dolžnik s tem strinja. Izjava Svetlane Makarovič kot upnika, da nagrado v celoti zavrača, je jasen izraz njene volje, da izpolnitve obveznosti denarne nagrade ne bo zahtevala ter da torej to obveznost oziroma dolg izplačila nagrade želi odpustiti. V zvezi s strinjanjem dolžnika naj izpostavimo, da lahko v skladu s komentarjem 319. člena Obligacijskega zakonika prof. dr. Miha Juharta pogodbeni stranki svojo voljo izjavita tudi s konkludentnimi dejanji. Če citiram: »Dolžniku ni treba posebej izrecno izjavljati, da sprejema odpust. Zadošča že, če po upnikovi izjavi pokaže, da nima več namena izpolniti obveznost«. Glede na to, da Ministrstvo za kulturo zneska nagrade ni nakazalo 23 let, ker v izjemno dolgem časovnem obdobju ni izvajalo aktivnosti za izvršitev nakazila denarne nagrade, je na ta način jasno pokazalo, da nima več namena izpolniti te obveznosti. S tem je bil izpolnjen pogoj, da se je dolžnik s prenehanjem obveznosti strinjal. Obstaja, obstaja torej utemeljen sum, da je obveznost izplačila denarne nagrade Svetlani Makarovič že zdavnaj prenehala. V komentarju Obligacijskega zakonika, kot ga razlaga prof. dr. Miha Juhart, posledice takega prenehanja obveznosti po 319. členu Obligacijskega zakonika se pojasni z odpustom dolga ugasne upnikova terjatev in preneha dolžnikova obveznost izpolnitve. Gre za pravo prenehanje pravice in ne zgolj za spremembo civilne obveznosti v naturalno. Če dolžnik po odpustu dolga opravi izpolnitev, je izpolnil brez pravne podlage in lahko zahteva vrnitev izpolnitve v skladu s splošnimi pravili o neupravičeni obogatitvi. V takem primeru bi bilo za varovanje interesa državnega proračuna in davkoplačevalcev nujno vložiti zahtevo za vrnitev nakazanega denarnega zneska v skladu s splošnimi pravili o neupravičeni obogatitvi. Ne glede na navedeno je tudi možnost izterjave denarne nagrade že zastarala, saj zanjo velja splošni zastaralni rok, ki je določen v obdobju 5 let. V obdobju 23 let je terjatev tako že več kot štirikrat zastarala in je Svetlana Makarovič v nobenem primeru ne bi imela pravice terjati.

Neupravičeno izplačilo javnih sredstev posameznikom je za to negospodarno in v nasprotju z načelom varovanja javnih sredstev ter zaradi tega nedopustno, zato se pojavlja vprašanje, ali je bilo s tem storjeno tudi kaznivo dejanje po 257. in 257.a členu Kazenskega zakonika, in sicer zloraba uradnega položaja in pravic ter oškodovanje javnih sredstev, neprimernost arbitrarno izvedenega izplačila javnih denarnih sredstev po 23 letih je v tej zadevi podkrepljena tudi s tesno politično oziroma ideološko povezanostjo ministrice dr. Aste Vrečko ter njene stranke Levica s Svetlano Makarovič, tako dr. Asta Vrečko in stranka Levica kot tudi Svetlana Makarovič so namreč aktivno sodelovali na protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Zdi se, da ni naključje, da se je Svetlana Makarovič po več kot 20 letih premislila ter nakazilo denarne nagrade od Ministrstva za kulturo zahtevala prav po prevzemu ministrstva s strani stranke Levica. Ministrstvo za kulturo je zahtevi arbitrarno sledilo, čeprav terjatev sploh ni več obstajala oziroma je bila v najboljšem primeru vsaj štirikrat zastarana. Postavlja se torej resno vprašanje ali je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko z neupravičenim izplačilom javnih sredstev Svetlani Makarovič storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev, glede na javno izkazano tesno ideološko povezanost med ministrico za kulturo in Svetlano Makarovič pa gre tudi za očitne znake resnih korupcijskih tveganj. Dolžnost vsakokratnih nosilcev oblasti je dosledno spoštovanje zakonov in načel pravne države, na drugi strani pa je dolžnost Nove Slovenije kot opozicijske stranke, da skrbno spremlja ravnanja nosilcev oblasti in na sporna ravnanja opozarja. Zato zahtevamo današnjo sejo, da se sporno izplačilo nagrade natančno preuči in v primeru neupravičenega izplačila nagrade, s tem tudi posledično oškodovanja javnih sredstev zahtevamo takojšnje ukrepe.

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Prvi sklep, da Komisija za nadzor javnih financ v skladu s 25. členom Zakona o Računskem sodišču predlaga Računskemu sodišču izvedbo revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja Ministrstva za kulturo pri izvedbi letošnjega nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000. Drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da zaradi izvedbe letošnjega nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000 v skladu s 13. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete uradne osebe. Tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za kulturo k pričetku postopkov za vložitev tožbe z zahtevkom za vrnitev letos izplačanih denarnih sredstev iz naslova Prešernove nagrade za leto 2000 v skladu s splošnimi pravili o neupravičeni obogatitvi. In tudi v Novi Sloveniji predlagamo še dodaten sklep, to je četrti, dodaten sklep: Komisija za nadzor javnih financ priporoča Sektorju proračunske inšpekcije Ministrstva za finance, da opravi nadzor nad porabo sredstev iz državnega proračuna pri izvedbi letošnjega nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000. To so bili sklepi, o katerih seveda bomo po končani razpravi glasovali.

In če zaključim uvodni del, da so bila sredstva neupravičeno izplačana iz državnega proračuna Svetlani Makarovič in kot opozicijska stranka seveda nas skrbi tudi poslovanje in stanje javnih financ. In ne glede na višino zneska je potrebno, da smo do javnih financ, za katere vsi plačujemo iz lastnega žepa preko davkov, seveda tudi odgovorni in da se tudi odgovorno z njimi ravna. Predlagam, da opravimo razpravo in seveda tudi kasneje glasujemo o predlaganih štirih sklepih Poslanske skupine Nove Slovenije.

Hvala zaenkrat.