Hvala lepa in hvala za vprašanja.

Res bi rada tole še enkrat povedala, verjetno bom morala še kdaj, ampak bom. Če Vlada umakne en projekt iz Načrta za okrevanje in odpornost, to ne pomeni, da se mu odreka ali pa da ga ne bo izvedla. To samo pomeni, ker smo morali znižati projekte za 286 milijonov, ker je enostavno denarja na razpolago manj, kot je bilo ob prvotnem načrtu, da smo iskali tiste projekte, za katere obstaja največje tveganje, da ne bodo dokončani do polletja 2026. Mi bi se lahko zdaj delali in bi izločili druge projekte in bi pustili en določen projekt noter, mogoče kakšnega tudi smo, saj ne vemo. Projekti, ki jih puščamo noter, morajo biti dokončani do polletja 2026; če ne bodo, potem za njih ne bomo dobili denarja, to je tak koncept tega načrta. Nobena skrivnost ni, da bo ta načrt treba tudi plačati. To pa so, ko zdaj rečemo, da so evropska sredstva, pa da so evropska sredstva iz novega sklada, za ta denar se trenutno Evropska komisija zadolžuje, bo pa izstavila račun potem državam članicam, da v skladu s svojimi deleži, ki jih pač imajo, za Slovenijo je to približno 0,3 %, da seveda to plačajo. In tukaj države, ki so neto plačnice, vztrajajo, da je ta načrt izveden do pikice in do dneva točno. Vsaj zdaj se tako načrtuje in tukaj ne bo popuščanja. Zato je bila Vlada pred izjemno nehvaležno nalogo, da je iz nabora projektov, ki so bili seveda že komunicirani, ki so dejansko verjetno že torej v teku, pač morala izbrati tiste, ki jih ta hip smatra za najbolj tvegane oziroma za katere obstaja največja verjetnost, da ne bodo pravočasno izgrajeni, dokončani in da enostavno za to ne bo dobila v vsakem primeru denarja. Tako da v isti sapi je pa Vlada tudi pojasnila, da za vse projekte, ki so smiselni za okrevanje, za odpornost, za delovanje te države, bo izvedla po svoji časovnici, se pravi, ne bodo končani do 2026, ampak bodo mogoče do 2027 ali pa do 2028, ko bodo izpolnjeni pogoji, ko bo zbrana dokumentacija, ko bodo izdana dovoljenja, ko bodo zgrajena, in zagotovila tudi domače vire. Konkretno za zdravstvo, ko ste spraševali za zdravstvo. Sprejet je bil zakon, ki namenja 2 milijardi v desetih letih za infrastrukturo v zdravstvu. Denar, ki se med leti ne porablja, se zbira v proračunskem skladu za investicije v zdravstvu, kamor se natekajo tudi, kamor se nateka tudi amortizacija, ki jo plačujejo javni zdravstveni zavodi, in to je dosti otipljiv vir, od koder se bo lahko financirala tudi Infekcijska klinika v Mariboru. Potem, rekli ste, da potem enak princip je za ozelenitev izobraževalne infrastrukture, ta sicer nima tako velikega proračunskega sklada, čeprav imamo tudi proračunski sklad za obnovo dijaških in študentskih domov, ampak kot rečeno, da ne bom vsake prioritete omenjala posebej, Vlada ima s temi vsebinami svoje načrte po svoji časovnici. Omenili ste sicer tudi energetsko učinkovitost v gospodarstvu, tukaj bi rada še enkrat poudarila, da peto poglavje Repower EU govori prav o tej vsebini in da smo iz tega naslova dobili dodatnih 122 milijonov, ki jih bosta z razpisi razdelila Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, se pravi, tukaj je svež denar za mogoče v zameno za tisto energetsko učinkovitost, ki smo jo morali na drugem poglavju, da tako rečem, znižati. Prav tako pa poudarjam, da tudi v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost ostaja delež denarja, ki je namenjen digitalizaciji, preko 20 %. Ta načrt je usmerjen predvsem v zeleno in digitalno vseh držav, to je bila tudi zahteva Evropske komisije, 40 % vsebin, ki se financira, so s področja zelenega, 20 % s področja digitalnega in to je bila v bistvu dodatna omejitev, ko smo izločali projekte, se pravi, ko smo izločali projekte, nismo mogli praktično iz teh vsebin, ker je moral ostati delež teh dveh vsebin, ta omenjen, 40 % in 20 %.

Zdaj bi se še odzvala na posojila. Posojilo je posojilo. Naša država se lahko, si lahko sposodi denar tudi sama, lahko da je oziroma je, ker je boniteta Evropske komisije trojni A slovenska boniteta je pa nižja in imamo iz tega naslova potem pribitek, se pravi, dejansko, če se zadolžujemo sami, se zadolžujemo dražje, kot če se zadolžuje Evropska komisija, ampak posojila, ki jih najemamo sami ali pa obveznice, ki jih izdajamo sami, se sami odločamo o njihovi ročnosti in o namenu uporabe, za katere je porabljen potem ta posojeni denar. Posojilo pri Evropski komisiji pa v vsakem primeru pomeni spet pogojen denar, dodatno reformo, ki jo je treba izvesti zato, da prideš do tega denarja in roke. Zato se v tem trenutku nismo odločili za dodatna posojila, ker lahko na trgu pridemo do denarja tudi sami in tukaj bi še enkrat povedala, da se za posojila, se pravi za ta del, povratni del evropskih sredstev iz sklada NOO, da se več kot polovica držav sploh ni odločila, tu smo v manjšini.

Še to sem vam želela povedati, zakaj recimo, če bi ne umikali, če bi recimo v, torej drugem, tretjem obroku nepovratnih sredstev, to je ta obrok, ki ga želimo zdaj jeseni poslati v Bruselj, je Vlada pred nami zapisala, da bo, da je en mejnik v tem tretjem obroku oddaja naročila za izbor izvajalca za gradnjo Infekcijske klinike Maribor, odgovorni organ Ministrstva za zdravje, rok za izvedbo 31. 12. 2022. Če bi ta mejnik ostal tukaj, se pravi, če bi Infekcijska klinika ostala v tem tretjem obroku, potem pomeni, ker zamujamo z njim, da enostavno mi ne moremo poslati tega obroka v Bruselj, ker ena od 24-ih vsebin, ni izpolnjena in zato smo v bistvu na ta način izbirali projekte, kot rečeno, pri nekaterih se bomo oziroma smo zdaj v ta predlog zapisali, da se rok podaljša, zato, da se, da rečem, sprosti ta zahtevek, da ga vseeno lahko pošljemo, ampak to so ti konkretni problemi, ki jih imamo na terenu in zakaj se je Vlada odločila tako kot se je odločila.

Zdaj bi pa še naslovila to prvo stvar, ki ste jo rekli, da vas je zaskrbelo. Tu smo res na prvi strani zapisali, da realizacija porabe sredstev v letu 2023 do konca maja znaša 20 milijonov, kar je 5 % od predvidene porabe v letošnjem letu, zdaj statistika tule je minorno boljša. Zdaj smo že 30 milijonov porabili še en mesec kasneje. Jaz se strinjam z vami, da je to slab rezultat, ampak jaz bi to vseeno bolj pripisala nerealnemu načrtovanju resorjev, se pravi nerealni časovnici in ko smo tudi mi to videli, ker to spremljamo, imamo zdaj v bistvu še bolj to intenzivno komunikacijo z njimi, da poznajo svoje projekte, da ne načrtujejo preveč na pamet, kot rečen. Strinjam se z vami, da je 5 % v petih mesecih porazen rezultat, ampak to bolj, bi rekla, za planerje dinamike po letih. Jaz bi tu vseeno bila precej prepričana in to sem tudi omenila, da samo izvajanje projektov ni odvisno od zagotavljanja tega evropskega denarja, se pravi na terenu, po občinah, po ministrstvih, po javnih zavodih in tako naprej, lahko ti projekti tečejo in ko tečejo, ko dobimo zahtevke, jih pogledamo, jih izplačamo, tako, da ta denar bo porabljen, ne bo porabljen letos, jaz enostavno ne verjamem, da bo lahko porabljenih teh 400 milijonov, kolikor je bila ocena resorjev, ampak kar ne bo letos, bo porabljeno drugo leto, ko bomo dobili zahtevke, ko bodo projekti, ki se financirajo iz tega načrta, dejansko zgrajeni, da tako rečem.

Hvala.