Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanke in poslanci!

O Načrtu za okrevanje in odpornost smo na vašem odboru že večkrat razpravljali, zdaj je pa Vlada vzpostavila tudi prakso rednega obveščanja vašega odbora, tako s pisnim gradivom kot tudi s predstavitvijo. Glede na to, da ste pisno gradivo prejeli, in glede na to, da je od takrat prišlo do dodatnih sprememb, vam bom zdaj v bistvu povedala, kaj se je zgodilo od tega poročila naprej; seveda pa sva s sodelavcem pripravljena na vaša dodatna vprašanja.

Torej, Vlada je v ponedeljek na seji potrdila Predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Urad za okrevanje in odpornost bo do konca tega tedna ta predlog z vso potrebno podporno dokumentacijo posredoval v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj. Končno potrditev s strani evropskih institucij, se pravi, spremembo tega našega načrta pričakujemo jeseni. Kot že veste, je Vlada k pripravi tega predloga sprememb pristopila zaradi spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na izvedbo načrta, in sicer predvsem zaradi dveh razlogov: eden je znižanje razpoložljivih nepovratnih virov tega mehanizma za okrevanje in odpornost in drugo je dodatno poglavje Repower EU. Vlada s to spremembo, ki jo je sprejela v ponedeljek, ne posega v osnovni koncept načrta, ampak zgolj naslavlja te novonastale okoliščine, ki onemogočajo izvajanje reform in naložb na tisti način, kot je bil predviden ob potrditvi tega načrta julija 2021. V okviru novega poglavja Repower EU, iz katerega ima Slovenija na voljo dodatnih 122 milijonov evrov, sta predvideni dve dodatni reformi in pa štiri naložbe. Kot primer, gre za Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, se pravi, to je prva reforma. In druga je Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Načrtovane so poleg teh dveh reform naložbe za spodbujanje tega prestrukturiranja, torej obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, za učinkovito rabo energije in za razogljičenje v gospodarstvu. Prav tako se bo pa na podlagi tega novega poglavja vlagalo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu.

Vlada si je v procesu priprave spremembe načrta v delu znižanja nepovratnih sredstev, se pravi, za teh 286 milijonov, prizadevala, da v načrtu ohrani tiste naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani tesni časovnici, le tako bomo namreč uspešno koristili evropska sredstva. Kot seveda veste, morajo biti vse naložbe, ki so financirane iz tega načrta, zaključene do sredine leta 2026. Takrat bomo Evropski komisiji posredovali zadnji zahtevek za plačilo iz tega mehanizma. Vlada je marca sprejela izhodišča za pripravo te spremembe in zdaj smo tri mesece in pol, skoraj štiri mesece intenzivno neformalno usklajevali vsebine sprememb z Evropsko komisijo in v tem procesu, v tem času smo dodatno preverili časovni vidik izvedbe nekaterih naložb, tako da je zdaj ključna razlika med izhodiščnim, se pravi med marčevskim predlogom Vlade in tem končnim predlogom v delu znižanja naslednja. Po ponovni preverbi in prejemu zagotovil s strani Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete, da projekt Kampus Vrazov trg teče po načrtovani časovnici in da bo pač ta projekt izveden v časovnem okviru načrta, se je Vlada odločila, da projekt ostane del načrta. Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo te naložbe zagotovi financiranje vrednosti 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ostalih 12, se pravi razlika do tega originalnega zneska, bo zagotovljenih iz domačih virov.

Potem ob potrditvi naložbe je bil del načrta tudi projekt gradnje nove Infekcijske klinike v Mariboru, kjer se časovnica izvedbe tega projekta bistveno zamika. Ker obstaja resno tveganje izvedbe do tega končnega roka, do sredine leta 2026, bi zaradi nedoseganja mejnikov in cilja, povezanega z naložbo, seveda to ogrozilo priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zato je Vlada po ponovnem razmisleku in oceni časovnega tveganja naložbe sprejela odločitev, da ta projekt izvede z domačimi sredstvi, se pravi z lastnimi viri in po lastni realnejši časovnici in ga iz tega načrta izloča.

Zadnja večja sprememba je pa tudi prilagoditev finančne konstrukcije za izvedbo naložbe, zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, in sicer v delu protipoplavnih projektov. Že v izhodiščih marca je Vlada predvidela 10 milijonov znižanja nepovratnega dela. Takrat so na resorju to pač pojasnili, da ni zanimanja bilo za razpis več kot toliko, zato so ocenjevali, da bodo vse projekte iz tega naslova izvedli. In po dodatno zbranih informacijah zdaj resor ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, ki so bili načrtovani iz povratnih virov, da se ne izvajajo po načrtovani časovnici. Gre namreč za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot izvedbe, zato bo Vlada zdaj predlagala, da se zagotovi okvirno 120 milijonov povratnih sredstev in ne 280 milijonov kot sprva predvideno. Se pravi, če povem po domače, Vlada se je odločila, da se bo za 160 milijonov zadolžila manj, kot je originalno načrtovala za ta namen zmanjšanja protipoplavne ogroženosti.

Kot rečeno, že ves čas in vedno za vse projekte, za katere Vlada meni, da so smiselni, da so potrebni, bo zagotovila lastne vire v časovnici, ki bo realneje izvedljiva. Resorji so že takrat poudarjali, da ta tesna časovnica enostavno pomeni še 30 % dražje projekte, zato pač tudi če so neizvedljivi, če ne obstaja dokumentacija, je enostavno nesmiselno zdaj vztrajati in jih puščati noter. In po upoštevanju vseh teh novih dejstev Vlada za izvedbo načrtov, za izvedbo ukrepov načrta predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega milijardo in pol nepovratnih virov in 545 milijonov povratnih sredstev plus 122 milijonov nepovratnih za poglavje Repower EU, s ciljem kakovostne priprave za uskladitev ključnih reform, za pospešitve plačil načrtovanih obrokov, Vlada predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev iz začetnih oziroma iz teh obrokov, ki prej zapadejo v nekoliko kasnejše. Tukaj sprememba načrtov bo tako vplivala na sestavo drugega zahtevka za plačilo. Pogoj, da lahko pošljemo nov zahtevek v Bruselj, je sprememba tega načrta, to pa zato, ker je zdaj v tem drugem in tretjem obroku ter prvem obroku za povratna sredstva so nekateri mejniki, ki jih zdaj zaradi znižanja alokacije izločamo, zato se bo ta sestava zdaj spremenila. Je pa, da rečem, dobra novica, da pristojna ministrstva ocenjujejo, da je od 60 mejnikov in ciljev, ki so vezani na ta obrok, ki sem ga zdaj omenila, torej sestavljen iz teh treh plačil, da je izpolnjenih že 43, 13 mejnikov je pa predlaganih oziroma predvidenih za izločitev oziroma za časovni zamik v kasnejše obroke. Če povem še bolj preprosto, ta drugi zahtevek, torej drugi obrok za nepovratna sredstva, ocenjujemo, da je od 27 mejnikov praktično izpolnjenih 21, 5 jih bomo izločili, predvidoma izločili, tako da imamo praktično za ta drugi obrok za nepovratna sredstva praktično izpolnjene pogoje, in to je bila v bistvu potem tudi usmeritev, da se pa ene stvari, ki bi pa zdaj blokirale mejnike, da jih argumentirano, smo razložili zakaj rabimo za določene vsebine več časa, in se potem dogovarjali z Evropsko komisijo, kam jih je smiselno prestaviti, zato ker seveda, tudi Evropska komisija ne pristaja na to, da se vse v bistvu pomika čisto čisto na konec.

Kot rečeno, Vlada načrtuje, da bi ta drugi zahtevek, sestavljen iz treh obrokov, posredovali v Bruselj letos jeseni. Pri tem, kot rečeno, je ključno, da nam komisija pravočasno odobri tudi to spremembo in mi smo ta čas dejansko vložili v kvalitetno pripravo, zato nekako načrtujemo, da nekih večjih težav pri potrditvi spremembe slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ne bo.

Bi pa rada poudarila še enkrat, da se neodvisno od časovnice prejema evropskih sredstev iz Bruslja, se lahko naložbe iz NOO izvajajo nemoteno od, hočem reči, da to ni ovira. Mi smo vzpostavili v Zakonu za izvrševanje proračunov pravne podlage, da bi lahko zalagali iz državnega proračuna denar, če bi bila poraba teh projektov višja kot prihodki, kot ja, prihodki iz Bruslja. Je pa trenutno finančno stanje tako, da je od 281 milijonov nepovratnih sredstev, ki smo jih že dobili, nekaj od tega je bilo predplačilo, nekaj je bil ta prvi obrok, da je bilo za izvedene projekte izplačanih 206 milijonov evrov. Izvajanje projektov je v teku. Mogoče se vam sliši, da se izvajajo počasi, ampak če gre za gradbene projekte, če gre za protipoplavno varnost, potem enostavno ni za pričakovati, da bo prišlo do realizacije v prvem letu po sprejemu načrta. Nekaj projektov je zaključenih. Mogoče so med njimi vidnejši projekt nadgradnje železniške proge Ljubljana-Jesenice, potem železniške postaje v Grosupljem, stanovanjska soseska Pod Pekarsko gorco v Mariboru, med projekti je tudi izgradnja nove veterinarske fakultete in pa mogoče projekt digitalni učitelj. Toliko za uvod z moje strani.

Hvala lepa.