Predsedujoči, hvala za besedo.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 22. nujni seji obravnaval Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Po dopolnilni obrazložitvi predlagatelja, ki je podrobneje predstavil rešitve predloga zakona je predstavnica Zakonodajno-pravne službe med drugim izpostavila nekatere nejasne oziroma dvoumne rešitve, se opredelila do amandmaja Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za nov 86.a člen, ki se nanaša na stvarno premoženje zavoda in do amandmaja k 149. členu, ki se nanaša na določbe o lastni udeležbi ter predvideva, da se začetek uporabe te določbe zamakne. V zvezi s 130. členom, ki se nanaša na pravico do oskrbovalca družinskega člana je izpostavila, da je za pretvorbo te pravice zahtevano soglasje oskrbovanca. Glede na veliko število vloženih amandmajev se je Zakonodajno-pravna služba opredelila le do posameznih amandmajev, ne pa tudi do vsebinskih povezav. Predstavnica Državnega sveta je predstavila mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter pojasnila, da komisija predloga zakona ne podpira. Na seji komisije so bile izražene tako pobude po čimprejšnjem sprejetju predloženih zakonskih rešitev kot tudi pomisleki glede prekratkega enotedenskega časovnega okvirja do obravnave predloga zakona na matičnem odboru ter vira financiranja dolgotrajne oskrbe. Vabljeni na sejo so v predstavitvi stališč opozorili na nujnost uveljavitve dolgotrajne oskrbe. Po mnenju nekaterih vabljenih gre v predlogu zakona za pomembno nadgradnjo obstoječega zakona, predvsem glede financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je bila ena glavnih pomanjkljivosti veljavnega zakona. Nekateri vabljeni so kot pozitivno ocenili vzpostavitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kar je dobro z vidika informiranja, svetovanja ter neposrednega stika z vlagatelji, hkrati pa, kot so poudarili nekateri drugi, ta rešitev predstavlja dodatno kadrovsko obremenitev. Predstavljen je bil tudi drugačen vidik financiranja dolgotrajne oskrbe, saj so nekateri izpostavili problematičnost plačevanja enega odstotka obveznega prispevka. V razpravi so razpravljavci, ki so predlogu zakona nasprotovali izpostavili, da je bil v javni razpravi samo pet dni in ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Poudarili so, da je predlog zakona obravnavan po nujnem postopku, kar da ni ustrezno. Nabori storitev v predlogu zakona se ne širijo, ampak ostajajo enaki kot so v veljavnem zakonu. S predlogom zakona se prav tako ne uvaja instituta oskrbovanca, družinskega člana ter e-oskrbe, saj sta že uveljavljena v obstoječem zakonu. Prav tako prihaja do zamika izvajanja posameznih storitev. Po njihovem mnenju je nedopustna shema financiranja predvsem s plačevanjem obveznega prispevka, ki bo dodatno obremenil najranljivejše skupine. Razpravljavci, ki so predlog zakona podprli so poudarili, da je veljavni Zakon o dolgotrajni oskrbi pomanjkljiv in nima zagotovljenega sistemskega vira financiranja. Poleg tega je predstavljal tveganje za 23 tisoč zavarovancev, ki ne bi mogli pridobiti novih in celo ne ohraniti obstoječih pravic, kot je, na primer, pravica do družinskega pomočnika.

Z novim predlogom zakona pa se ureja sistemsko financiranje iz državnega proračuna in iz solidarnega prispevka. Poudarili so, da se bo nov zakon začel uveljavljati postopno, pravice do dolgotrajne oskrbe pa se ne bodo krčile. Centri za socialno delo pa so najprimernejša vstopna točka, tudi zaradi vloge svetovanja in usmerjanja uporabnikov dolgotrajne oskrbe.

Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Pripravljen je tudi dopolnjen predlog zakona.

Hvala.