Gospod predsednik, hvala lepa.

Lep pozdrav!

Gospod predsednik najprej hvala za vaš korekten dopis, ki sem ga prejel 24. tega meseca, ker mi seveda dajete v skladu s 55. členom Poslovnika tudi možnost, da prisostvujem in da razpravljam na tej seji. Razumem pa seveda, da nimam pravice, da bi glasoval.

Drage kolegice in kolegi!

Glede na vsebino 2. točke današnje seje Komisije za poslovnik, ki ga pravkar obravnavamo bi želel pojasniti nekaj dejstev, ki se v gradivu to je v pobudi za obravnavo kršitev Poslovnika, ki ga je na vašo komisijo gospod predsednik naslovil dr. Brglez nekako izgubijo oziroma sploh niso navedena. Najprej bi rad odgovoril na trditve, da razprava ni bila mogoča. Odbor za zunanjo politiko je na 7. nujni seji, 28. novembra 2014 na zahtevo Poslanske skupine takrat še Združena Levica, obravnaval priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Celotna seja je trajala 2 uri in 40 minut, takrat so bili na seji tudi sprejeti sklepi, ki so jasno opredelili kdo je lahko edini legitimni predlagatelj sklepa o priznanju nove države, v tem primeru Palestine. V prvem sklepu je namreč Odbor za zunanjo politiko na podlagi razprave od Vlade Republike Slovenije zahteval, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov Državnemu zboru Republike Slovenije predloži sklep o priznanju države Palestine. Torej odbor je zahteval od Vlade. Poslanska skupina Levica je nato v parlamentarno proceduro dne 24. junija 2015 vložila predlog sklepa o priznanju Palestine, palestinskih ozemelj kot neodvisne in suverene države. Akt je bil nato glede na sklep kolegija uvrščen na terminski program dela za januar 2018, ta akt je bil zelo korektno spisan, tukaj moram to povedati. Kot predsednik Odbora za zunanjo politiko sem sklical 107. redno sejo, 31. januarja 2018 (?), na tej seji so dobili besedo tako predstavniki Vlade, konkretno minister Erjavec kot tudi vodjo Zakonodajno-pravne službe. Na seji je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe poudarjeno, da je predlagateljstvo takega akta sporno. V nadaljevanju je potekala razprava, celotna seja je trajala kar 2 uri in 27 minut, ker ni bilo več interesa za razpravo, ker ni bilo več interesa za razpravo, sem razpravo poslank in poslancev zaključil. Nato pa sem glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe in glede na to, da nismo imeli stališča Vlade do predloga sklepa v skladu s 116. členom Poslovnika Državnega zbora ter z namenom pridobivanja dodatnih informacij na podlagi katerih bi Odbor za zunanjo politiko lahko relevantno odločal v skladu s tretjim odstavkom 73. člena Poslovnika Državnega zbora, 107. sejo Odbora za zunanje politiko prekinil. Odbor za zunanjo politiko zahtevanega gradiva od Vlade kljub več pozivom ni dobil, zato sem na podlagi zahteve poslank in poslancev za izredno sejo Državnega zbora z dne 23. marca 2018 sklical novo nujno sejo, kajti za nadaljevanje 107. seje ni bilo pogojev, torej nismo prejeli stališča Vlade in tudi nismo prejeli gradiva z dodatnimi informacijami. Točka dnevnega reda 67. nujne seje Odbora za zunanjo politiko, ki je bila 4. aprila 2018 je bila predlog sklepa o priznanju Palestine, palestinskih ozemelj kot neodvisne in suverene države. Ker je bila razprava o točki dnevnega reda že zaključena na 107. redni seji, čemur ni nihče nasprotoval, Vlada pa ni predložila kakršnegakoli gradiva, predsednik Vlade, ki je bil na sejo vabljen se je za sejo opravičil, prejel pa tudi nisem njegovega pooblastila, torej razprava o novem predloženem gradivu ni bila mogoča, saj je bila ta zaključena na 107. redni seji Odbora za zunanjo politiko 31. januarja 2018. V nadaljevanju te seje, torej 4. aprila sem nato predlagal proceduralni sklep, ki se je glasil: Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravno službe z dne 17. januarja 2018, da pravni podlagi za priznanje držav, ki izhajaj iz drugega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah ni zadoščeno in, da Vlada kot edina legitimna predlagateljica sklepa o priznanju nove države le tega ni predložila, k čemur je bila sicer pozvana v prvem sklepu 7. nujne seje Odbora za zunanjo politiko dne 28. novembra 2014, ugotavljam, da ni pravne podlage za odločanje o predlogu sklepa EPA 609-VII. S tem je obravnava predloga sklepa na matičnem delovnem telesu končana. Konec navedbe sklepa. Za proceduralni sklep je glasovalo 10 poslank in poslancev, 6 jih je bilo proti, torej ne glede na, torej ne gre za samovoljno odločitev predsednika Odbora za zunanjo politiko, temveč za jasno izglasovano odločitev odbora. S tem je odbor ugotovil, da je akt brezpredmeten in je s to odločitvijo seznanil tudi Kolegij predsednika Državnega zbora, ki bi to točko lahko obravnaval na plenarnem zasedanju Državnega zbora. Naslednji dan, to je 5. aprila 2018 sem med vodenjem 66. nujne seje Odbora za zunanjo politiko prejel poziv predsednika Državnega zbora v katerem ocenjuje, da je prišlo do zlorabe Poslovnika in me pozval k ponovnemu sklicu seje s to točko dnevnega reda in sicer do 12. ure. Čeprav sem v tistem času še vodil drugo sejo Odbora za zunanjo politiko, poleg tega pa je bila 67. nujna seja že zaključena. V dopisu je navedel tudi, da bo v nasprotnem primeru na podlagi 48.a člena Poslovnika Državnega zbora sejo sklical sam in sicer isti dan ob 16. uri. V odgovoru sem utemeljil zakaj seje ne bom sklical ponovno, pridobili pa smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je ugotovila, da je bila seja matičnega delovnega telesa sklicana in tudi izvedena. Zakonodajno-pravno služba je tudi ugotovila, da je Odbor za zunanjo politiko sprejel odločitev, ki pa res ni neposredno predvidena v Poslovniku, je pa proceduralni sklep sledil prvemu odstavku 169. a člena Poslovnika in drugemu odstavku 3. člena Zakona o zunanjih zadev ter zavzel stališče, da predlog sklepa ni mogoče vsebinsko obravnavati. Ponovno opozarjam, ta sklep je podprlo 10 poslancev, proti jih je bilo 6, s tem je bilo tako zadoščeno drugemu odstavku 61. člena Poslovnika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju tudi pritrdila, da taka presoja pomeni odločitev matičnega delovnega telesa, to pa pomeni, da vsakršna nadaljnja obravnava ali sprejemanje odločitev o predlogu sklepa ni mogoča. Torej ni bilo pogojev, da je predsednik Državnega zbora od mene zahteval ponoven sklic seje. Še več, tak primer, ko niso bili izpolnjeni pogoji legitimnega predlagatelja akta, ki se je, so se že zgodili in v tem primeru je predsednik Državnega zbora ravnal tako, da je obvestil predsednika zadevnega delovnega telesa, da pogoji za obravnavo akta niso izpolnjeni. V primeru predloga sklepa o priznanju Palestine pa ni ravnal tako. Če smo natančni je predsednik Državnega zbora s tem pritiskom name, da skličem sejo Odbora za zunanjo politiko in, ki jo je kasneje samovoljno sklical tudi sam, namreč 68. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko, dejansko in zelo, je dejansko sam in zelo očitno kršil poslovnik na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Gospod predsednik, kolegice in kolegi, najlepša hvala za vašo pozornost in me veseli, da sem dobil to priložnost, kljub temu, da nisem vabljen na sejo. Zadovoljen sem, da sem lahko povedal svojo plat zgodbe, ki temelji na poslovniških določbah, in ki ji pritrjuje tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. Komisija za poslovnik je v svojem pisnem odgovoru zakaj nisem bil vabljen na sejo, korektno navedla, da ni v njeni pristojnosti ugotavljanje kršitev, k čemur jo je pozval predsednik Državnega zbora, me bo pa seveda veselilo, da se bo končno razjasnilo vprašanje kako ravnati v primerih, ko se tekom postopka ugotovi, da predlagateljstvo določenega pravnega akta ni ustrezno, zlasti zato, ker vemo, da imajo akti s trhlimi pravnimi temelji lahko resnejše in daljnosežne in ireverzibilne učinke.

Hvala lepa gospod predsednik.